m (25.801-25.900)

25801. hipotenūza, f. die Hypotenuse; — prim. podpona.
25802. hipotēza, f. poskusna razlaga, domneva, die Hypothese; — tudi = uvet, pogoj.
25803. hı̑r, m. die Schwindsucht, C., Z.
25804. hiráč, m. der Siechling, Slc.- C.
25805. híranje, n. das Dahinsiechen, das Verkümmern; — die Darre (neka bolezen perutnine), Strp.
25806. hírati, hı̑ram, vb. impf. dahinsiechen, in der Abnahme der Kräfte begriffen sein, verkümmern; človek, drevje, žito hira, C.
25807. híravəc, -vca, m. der Sieche, Cig., C.; der Abzehrende, Cig.
25808. hirẹ́ti, -ím, vb. impf. = hirati: trava, žito hiri, C.
25809. hı̑rs, adj. röthlich, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — prim. irs.
25810. hìs, hísa, m. hölzerner kleiner Keller, BlKr.; kleine hölzerne Getreidescheuer, BlKr.
25811. hı̑sək, -ska, m. dem. his, kleines Häuschen im Weinberg, Valj. (Rad).
25812. histōrik, m. zgodovinar, der Historiker.
25813. híša, f. 1) das Haus; na hiši, auf dem Dachboden, C., ogr.- C.; h. božja, Gospodova, das Gotteshaus; rojstna h., das Geburtshaus; mestna h., das Stadthaus, das Rathhaus, C., nk.; na hiše dati berača = določiti mu hiše, kjer sme po nekoliko časa ostajati, Gor.; — 2) das Zimmer, die Wohnstube des Bauernhauses; — gostna hiša, das Gastzimmer, C.; — 3) das Gehäuse ( zool.), Cig. (T.); polževa hiša, das Schneckengehäuse.
25814. hı̑šar, -rja, m. kdor ima hišo, drugega posestva pa ne, der Hausbesitzer, Gor.; der Keuschler, Nov.- C.
25815. híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
25816. hiševȃnje, n. die Verwaltung des Hauswesens, Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.), Slom.- C.
25817. hiševáti, -ȗjem, vb. impf. das Hauswesen verwalten, haushalten, Mur., Cig., Jan., Mik.; grške žene so doma mirno hiševale, Vrt.
25818. hiševȃvəc, -vca, m. der Haushälter, Mur., Cig., Jan.
25819. hiševȃvstvọ, n. die Haushaltung: umno h., die Haushaltungskunst, Cig.
25820. híšica, f. dem. hiša; 1) das Häuschen; — dratena h. za matico, der Kloben für den Bienenweisel, Cig.; — der Vogelschlag, Gor.; — 2) das Kerngehäuse, Cig. (T.).
25821. híšiti, hı̑šim, vb. impf. = hiševati, Trub.
25822. hı̑ška, f. dem. hiša.
25823. hı̑šna, f. das Stubenmädchen, die Kammerzofe.
25824. hı̑šnik, m. 1) der Haushälter, der Schaffner, Mur., Cig., Jan.; der Oekonom, ZgD.; hišnika poznamo po strehi, voznika po konju, Z.; — der Hausmeister, Mur., Cig., Jan., nk.; der Hausvater, ogr.- C.; — 2) der Hausbesitzer, Ljub.; — 3) der Ehegenoss: hišniki, die Eheleute, ogr.- C.
25825. hı̑šništvọ, n. die Haushälterschaft, die Hausmeisterei, C.
25826. hı̑štvọ, n. 1) die Wirtschaft, der Haushalt, Jan., M., C.; opravljati vse stroke hištva, Bes.; — 2) zakon sv. hištva, die Ehe, Habd., ogr.- C.; tudi: sveto hištvo, C.
25827. hı̑t, m. 1) der Wurf, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) na hit, eilends, Rib.- Mik.
25828. hítanje, n. 1) das Rauben, Cig.; — 2) das Werfen, Cig.; — 3) das Eilen: nemirno letanje in hitanje, Zv.
25829. hítati, hı̑tam, -čem, vb. impf. 1) rauben, Npes.- Cig.; — 2) werfen, Jan., C., Mik., kajk.; h. se, sich balgen, Cig.; fantje se hitajo = mečejo, BlKr.; — 3) h. se, sich beeilen, eilen: noge imam dobre, če je treba hitati se, Zv.; kako se hitajo ter nabirajo, zadnja noče biti nobena, Zv.
25830. hı̑təc, -tca, m. der Wurf, Jan., Zora.
25831. hı̑tək, -tka, m. die Eile, die Uebereilung, M.
25832. hítər, -tra, adj. 1) schnell, rasch; hitra hoja; hitro hoditi; noge, katere so hitre škodo storiti, Jan. (Slovn.); na hitrem, schnell, in der Eile: na hitrem premagati kaj, Levst. (Zb. sp.); — hitro da = brž da, M.; — 2) = zvit, listig, Dict., Dalm.- C.
25833. hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.
25834. hitẹ́vati, -am, vb. impf. zu eilen pflegen, eilen, Zora.
25835. hítiti, hı̑tim, vb. pf. werfen, schleudern, Cig., Jan., Zora, vzhŠt.; hiti nož v njo, pa jo zakolje, vzhŠt.- Valj. (Vest.); h. se na konja, Trst. (Let.); Pusta so hitili z mosta v vodo, BlKr., Navr. (Let.).
25836. hı̑trc, (-trəc), -trca, m. der schnell arbeitet, Valj. (Rad).
25837. hitrẹ́ti, -ím, vb. impf. = hiteti, C.
25838. hı̑trica, f. 1) die Eile; v hitrici je zbral nekoliko svojih ljudi, Jurč.; — 2) das Abweichen, heftigere Diarrhöe, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 3) eine schnell reifende Frucht, Z.; — der Sommerroggen, C.; — die zottige Frühhirse, Cig., Ljub.; na ržišče posejano proso, ki prav hitro dozori, Gor.; — eine Art Hanf, M.
25839. hitrína, f. 1) die Schnelle, Mur., Cig., Jan.; — 2) hítrina, govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
25840. hítrnik, m. poseben hlebček, ki se o peki prej speče nego drugi, Gor.
25841. hitrojàv, -jáva, m. = brzojav, Cig. (T.).
25842. hitronòg, -nǫ́ga, adj. schnellfüßig, Cig., M.
25843. hitronǫ̑žəc, -žca, m. schneller Fußgeher, Nov.- C.
25844. hitropę̑təc, -tca, m. der Schnelläufer, C., Z.
25845. hitropìs, -písa, m. die Schnellschrift, die Tachygraphie, Cig. (T.), C.
25846. hitropı̑səc, -sca, m. der Schnellschreiber, Cig.
25847. hitrostòp, -stǫ́pa, m. der Eilmarsch, Jan. (H.).
25848. hitrostrẹ̑łəc, -łca, m. der schnell Feuernde, SlN.
25849. hìz, híza, m. = his, Vrt.
25850. hiževáti, -ȗjem, vb. impf. = hiševati, Hal.- C.
25851. hı̑žnik, m. 1) der Hausvater, ogr.; — 2) der Ehegenosse, hižniki, die Eheleute, ogr.
25852. hižȗrka, f. dem. hižura, kajk.- Valj. (Rad).
25853. hkrátən, -tna, adj. simultan, Cig., Jan., C.; (od: h krati = ob enem); — prim. krat.
25854. hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.- C., Drežnica- Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. ( vzhŠt.)- C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).
25855. hlačálọ, n. = hlačon, M.
25856. hlȃčar, -rja, m. der Gehoste, Cig.
25857. hlačáriti, -ȃrim, vb. impf. in weiten Hosen einhergehen, Fr.- C.
25858. hlačáti, -ȃm, vb. impf. in weiten Beinkleidern einhergehen; Turki so tod nekdaj hlačali.
25859. hláčən, -čna, adj. Hosen-; koga za hlȃčni rob zgrabiti, jemanden beim Fittich nehmen, Cig.
25860. hláčica, ** f. 1) die Socke, Rez.- C.; ženska nogavica, BlKr.- SlN., Mik.; — 2) pl. hlačice, dem. hlače, das Höschen; hlačice se mu tresejo, er hat Furcht; — 3) der Blütenstaub, der sich an den Schenkeln (Körbchen) der Bienen ansammelt: čebele imajo hlačice, Gol.
25861. hlȃčnik, m. 1) der Hosenriemen, Mur.; — 2) der Hosenträger, Cig., Jan.
25862. hlȃčnjak, m. 1) = hlačnik 1), Mur., C., Valj. (Rad); — 2) der Hosenträger, Guts.
25863. hlačǫ̑n, m. der weite Beinkleider trägt, Mur., Mik.
25864. hlačúh, m. = hlačon, M.
25865. hlȃd, m. die Kühle; v hladu sedeti, im Kühlen sitzen; na hladu, in der kühlen Luft, im Freien; za hlada, in der Frühe, solange es noch kühl ist, Mik., jvzhŠt.
25866. hlȃdəc, -dca, m. die Kühlung, M.
25867. hlȃdək, -dka, m. dem. hlad; angenehme Kühle, Cig., M.
25868. hládək, -dka, adj. = hladen, Mur.
25869. hládən, -dna, adj. kühl; na hladnem sedeti, im Kühlen sitzen; hladna sapa, kühler Luftzug; hladna voda, frisches Wasser; hladne krvi biti, kaltblütig sein; — pren. gleichgültig, Jan., C.
25870. hladíłən, -łna, adj. kühlend, Mur., Cig., Jan., nk.; — zur Abkühlung dienend, Kühl-: hladilni lonec, der Kühlhafen, Cig.; hladilni čebri, die Kühlstöcke, Levst. (Nauk).
25871. hladı̑łnica, f. der Kühlraum, das Kühlzimmer, Cig., C., DZ.; der Kühlkeller, Levst. (Pril.); — die Kühlwanne, Cig.; das Kühlbecken, C.
25872. hladı̑łnik, m. der Kühlapparat, C.; das Kühlfass, der Kühltrog, Cig.
25873. hladílọ, n. das Kühlmittel; — die Kühlung; — pren. die Linderung, Mur., Cig.; to je bilo hladilo ubogemu srcu, das war Balsam für das arme Herz, Cig.; (rana) Ki peče noč in dan me brez hladila, Preš.
25874. hladı̑telj, m. der Kühler, Jan. (H.).
25875. hladíti, -ím, vb. impf. kühlen, abkühlen; dejati jed hladit, das Essen zum Abkühlen hinstellen; h. se v senci, sich im Schatten abkühlen; pren. bolečine h., die Schmerzen lindern.
25876. hladnę̑tina, f. die Sulze, Mur., Mik.; — prim. hladetina.
25877. hladníca, f. 1) die Gartenlaube, Jan., Staro Sedlo- Erj. (Torb.), LjZv.; — 2) ein kühler Kellerraum: najrajša je taka krčma iz temne hladnice in pobeljene sobe, Bes.; — hladna steklenjača za rastline, Cv.
25878. hladník, m. = hladnica, Vrt.
25879. hladnoklèp, -klę́pa, m. = klepar, der Klempner, Levst. (Nauk).
25880. hladnokŕvən, -vna, adj. kaltblütig, phlegmatisch, Cig., Jan., M., nk.
25881. hladnokȓvnik, m. der Kaltblütige, der Phlegmatiker, Cig., Jan.
25882. hladnokŕvnost, f. die Kaltblütigkeit, das Phlegma, Cig., Jan., M., nk.
25883. hlániti, hlȃnem, vb. pf. = hlapniti, schnappen: h. po čem, Mariborska ok.- C.
25884. 1. hlȃp, m. 1) der Dunst, der Dampf, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); = jutranja megla, ki se iz zemlje vzdiguje, Ščav.; vinski h., der Weindunst, Cig.
25885. 2. hlȃp, m. der Tölpel, Zilj.- Jarn. (Rok.).
25886. 3. hlȃp, m. na hlap, schlotterig: bolj drži, če je na tesno zvezano, ko pa na hlap, jvzhŠt.
25887. hlápati, hlȃpam, -pljem, vb. impf. 1) schnappen, haschen, Cig., Jan., C., Notr.; — 2) ein Geräusch machen, wie es beim Schnappen hörbar ist; kolo na vodi hlapa, C.; — 3) schlagen, C.
25888. hlápavəc, -vca, m. konj, ki zrak iz želodca puha, der Kopper, Strp.
25889. hlapčè, -ę́ta, m. kleiner Knecht, Cig.; der Knecht ( zaničlj.), Valj. (Rad); tudi: hlȃpče, Valj. (Rad); Ponud' se precej hlapče mlad, Npes.- Vod. (Pes.).
25890. hlȃpčək, -čka, m. 1) dem. hlapec; — 2) = hlapčič 2), Cig.; — 3) dekliški h., die Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Koborid- Erj. (Torb.).
25891. hlapčevȃnje, n. der Knechtdienst, die Knechtschaft, Mur., C., Schönl., nk.
25892. hlapčeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) Knecht sein, Sclave sein, im Stande der Knechtschaft sein, Mur., Cig., Jan., nk.; h. komu, C., nk.; — 2) = vasovati, Gor.
25893. hlȃpčevina, f. neka trta, SlGor.- Erj. (Torb.); modra h., blauer Kölner, SlGor.- Trumm.
25894. hlȃpčevstvọ, m. die Knechtschaft, die Sclaverei, Cig., Jan., C.
25895. hlȃpčič, m. dem. hlapec, 1) das Knechtlein; — 2) der Knabe, Meg., Guts., Mur., Boh., Trub., Dalm.; žena porodi hlapčiča, Krelj; — hlapčiči, die Söhne von Mädchen, Dict.- Mik.; — der Junge, V.-Cig.; pristrojni h., der Maschinenjunge, DZ.; pomorski h., der Schiffsjunge, DZ.; mali h., der Unterjunge, Cig.; — der Bursche, Npes.-Schein.
25896. hlȃpčičək, -čka, m. dem. hlapčič, das Knäblein, Dalm., Jsvkr.
25897. hlapčı̑ja, f. = hlapčevstvo, Mur.
25898. hlápčiti, hlȃpčim, vb. impf. h. komu, bei jemandem als Knecht dienen, C.
25899. hlȃpčji, adj. = hlapčevski: h. duh, knechtlicher Geist, Dalm.
25900. hlapčǫ̑n, m. großer Knecht ( zaničlj.), Mur., Cig., Jan.

   25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901 26.001 26.101 26.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani