Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (25.748-25.847)

  1. híbati, -bam, -bljem, vb. impf. h. kaj, etwas tadeln, Ausstellungen machen an etwas, Cig.
  2. híbav, adj. fehlerhaft, M.
  3. hīdra, f. bajesloven zmaj z mnogimi glavami, die Hydra.
  4. hidrāt, m. kemična spojina z vodo, das Hydrat.
  5. hidrāvlika, f. nauk o vodni sili, die Hydraulik, deli se v nauk o ravnotežju vode, o vodnem tlaku (hidrostatiko) in nauk o sili tekoče vode (hidrodinamiko).
  6. hidropāt, m. kdor z vodo zdravi, der Hydropath.
  7. hidrostātika, f. die Hydrostatik; prim. hidravlika.
  8. hieroglīf, m. die Hieroglyphe; hieroglifi, die altägyptische Bilderschrift.
  9. hihíkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut lachen, kichern, C., Nov.
  10. hihitáč, m. der Kicherer, Cig.
  11. hihítati se, -am se, vb. impf. kichern, Cig.; — prim. hehetati se.
  12. hijacı̑nt, m. 1) die Hyacinthe: vrtni h., die Gartenhyacinthe (hyacinthus orientalis), Tuš. (R.); — 2) der Hyacinth (kamen), Cig.
  13. 1. hı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, C.
  14. 2. hı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. mit dem Rufe hi! das Pferd antreiben, SlN.
  15. hił, adj. krumm, C.; zurück oder seitwärts gebogen, M.; — na hilo gledati, schielen, C.; ( prim. "nahilje" gledati, schielen, Meg.); — prim. stsl. pohylъ, gekrümmt.
  16. hílast, adj. krumm, gebogen, M., C.; krummhörnig: hilasta krava, Z.
  17. hílati, -am, vb. impf. eilen, Guts.; — prim. kor.-nem. heil'n, stvn. îlan = eilen.
  18. híliti, -im, vb. impf. 1) beugen, krümmen, C., M.; — 2) = škiliti, C., Z.
  19. hı̑lj, m. der Dinkelweizen (triticum spelta), Ist.
  20. hílja, f. eine Kuh mit zurückgebogenen Hörnern, Cig., Lašče, Zemon- Erj. (Torb.).
  21. hiljáčica, f. dem. hiljača, C.
  22. hı̑ljəc, -ljca, m. ein Ochs mit zurückgebogenen Hörnern, M., Lašče, Zemon- Erj. (Torb.).
  23. hı̑ljka, f. = hilja, C., M.
  24. hinȃvčək, -čka, m. dem. hinavec.
  25. hinavčevȃnje, n. das Heucheln, Cig., M., nk.
  26. hinavčeváti, -ȗjem, vb. impf. heucheln, Mur., Cig., Jan., nk.; ne spodobi se za moja leta hinavčevati tako, Ravn.; — tudi h. se: samo hinavčevati se ti je znal, Jurč.
  27. hinávčiti, -ȃvčim, vb. impf. heucheln, Mur., Jan., = h. se, Ravn.; — h. prijazen obraz, ein freundliches Gesicht heucheln, Ravn.
  28. hinȃvčji, adj. = hinavski, Mur.
  29. hinȃvəc, -vca, m. der Heuchler.
  30. hinȃvka, f. 1) die Heuchlerin; — 2) die Gottesanbeterin, die Fangheuschrecke (mantis religiosa), Erj. (Ž.).
  31. hı̑nba, f., Krelj, pogl. himba.
  32. hı̑ncati se, -am se, vb. impf. muthwillig umherspringen, C.; läufig, brunftig sein, (o konjih in psih), C.
  33. hı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäckern, sich herumtummeln, (inckati se, Jan.).
  34. hincljìv, -íva, adj. muthwillig, Mur., C., Z.
  35. híncniti, hı̑ncnem, vb. pf. ausschlagen: z nogo h., C.; konj je hincnil, Z.
  36. 1. hı̑nəc, -nca, m. der Heuchler, C.
  37. 2. hı̑nəc, -nca, m. neki ples: Na balih so hinci, Pjk. (Črt.); — prim. hencati.
  38. hı̑nək, -nka, m. der Vorwand, Hip.- C.
  39. hiníti, -ím, vb. impf. 1) täuschen, betrügen, Habd.- Mik., ogr.- C.; hinili so vas, Dalm.; — h. se, sich täuschen, ogr.- C.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, Mur., Cig., C., Trub., Dalm., Kast.; hinijo se s tem, da dolgo molijo, Jap. (Sv. p.); hinil se je, da je bolan, Jsvkr.; — híniti se, Mur.
  40. hinjȃvəc, -vca, m. = hinavec, Krelj, Notr.- Levst. (M.).
  41. hinjénje, n. das Betrügen, C.; die Gleißnerei, M.; poln hinjenja in hudobe, Trub. (N. T.).
  42. hı̑nkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.- C.
  43. hintǫ̑v, m. = voz, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž. hintó.
  44. 1. hı̑p, m. der Augenblick; v enem hipu, Trub.- C.; vsak hip, vsako uro, vsak dan, Kast.; ta hip, auf der Stelle, Cig.; na hip, plötzlich, nk.; na hipe, zuweilen: na hipe je ves bedast, vzhŠt.- C.; hip na hip, Schlag auf Schlag, schnell, Ip.- M.; vsi hipi niso enaki, Zeit und Weil' sind ungleich, Npreg.- C.; — der Zeitpunkt: kterega hipa? wann? ne vem, katerega hipa bom prišel, vzhŠt.
  45. 2. hı̑p, m., ogr.- C., pogl. hlip.
  46. hı̑p, f. = 1. hip, m., Ravn.- Valj. (Rad).
  47. hípa, f. der Streichregen, der Streichschauer: hipa je priletela, C.; — prim. hlip.
  48. hı̑pəc, -pca, m. dem. hip; der Augenblick.
  49. hı̑pək, -pka, m. dem. hip = hipec, M., Z.; vsak hipek mojega žitka, C.
  50. hı̑pən, -pna, adj. momentan, augenblicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; hipne potrebe, Levst. (Pril.); hipno, für den Augenblick, augenblicklich, C.
  51. hipērbola, f. neka krivulja, die Hyperbel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — tudi pretiran izraz.
  52. hipohōndər, -dra, m. der Hypochonder.
  53. hipohondrı̑ja, f. neka živčna bolezen, v kateri si bolnik razne bolezni domišljuje in je otožen, die Hypochondrie.
  54. hipotenūza, f. die Hypotenuse; — prim. podpona.
  55. hipotēza, f. poskusna razlaga, domneva, die Hypothese; — tudi = uvet, pogoj.
  56. hı̑r, m. die Schwindsucht, C., Z.
  57. hiráč, m. der Siechling, Slc.- C.
  58. híranje, n. das Dahinsiechen, das Verkümmern; — die Darre (neka bolezen perutnine), Strp.
  59. hírati, hı̑ram, vb. impf. dahinsiechen, in der Abnahme der Kräfte begriffen sein, verkümmern; človek, drevje, žito hira, C.
  60. híravəc, -vca, m. der Sieche, Cig., C.; der Abzehrende, Cig.
  61. hirẹ́ti, -ím, vb. impf. = hirati: trava, žito hiri, C.
  62. hı̑rs, adj. röthlich, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — prim. irs.
  63. hìs, hísa, m. hölzerner kleiner Keller, BlKr.; kleine hölzerne Getreidescheuer, BlKr.
  64. hı̑sək, -ska, m. dem. his, kleines Häuschen im Weinberg, Valj. (Rad).
  65. histōrik, m. zgodovinar, der Historiker.
  66. híša, f. 1) das Haus; na hiši, auf dem Dachboden, C., ogr.- C.; h. božja, Gospodova, das Gotteshaus; rojstna h., das Geburtshaus; mestna h., das Stadthaus, das Rathhaus, C., nk.; na hiše dati berača = določiti mu hiše, kjer sme po nekoliko časa ostajati, Gor.; — 2) das Zimmer, die Wohnstube des Bauernhauses; — gostna hiša, das Gastzimmer, C.; — 3) das Gehäuse ( zool.), Cig. (T.); polževa hiša, das Schneckengehäuse.
  67. hı̑šar, -rja, m. kdor ima hišo, drugega posestva pa ne, der Hausbesitzer, Gor.; der Keuschler, Nov.- C.
  68. híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
  69. hiševȃnje, n. die Verwaltung des Hauswesens, Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.), Slom.- C.
  70. hiševáti, -ȗjem, vb. impf. das Hauswesen verwalten, haushalten, Mur., Cig., Jan., Mik.; grške žene so doma mirno hiševale, Vrt.
  71. hiševȃvəc, -vca, m. der Haushälter, Mur., Cig., Jan.
  72. hiševȃvstvọ, n. die Haushaltung: umno h., die Haushaltungskunst, Cig.
  73. híšica, f. dem. hiša; 1) das Häuschen; — dratena h. za matico, der Kloben für den Bienenweisel, Cig.; — der Vogelschlag, Gor.; — 2) das Kerngehäuse, Cig. (T.).
  74. híšiti, hı̑šim, vb. impf. = hiševati, Trub.
  75. hı̑ška, f. dem. hiša.
  76. hı̑šna, f. das Stubenmädchen, die Kammerzofe.
  77. hı̑šnik, m. 1) der Haushälter, der Schaffner, Mur., Cig., Jan.; der Oekonom, ZgD.; hišnika poznamo po strehi, voznika po konju, Z.; — der Hausmeister, Mur., Cig., Jan., nk.; der Hausvater, ogr.- C.; — 2) der Hausbesitzer, Ljub.; — 3) der Ehegenoss: hišniki, die Eheleute, ogr.- C.
  78. hı̑šništvọ, n. die Haushälterschaft, die Hausmeisterei, C.
  79. hı̑štvọ, n. 1) die Wirtschaft, der Haushalt, Jan., M., C.; opravljati vse stroke hištva, Bes.; — 2) zakon sv. hištva, die Ehe, Habd., ogr.- C.; tudi: sveto hištvo, C.
  80. hı̑t, m. 1) der Wurf, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) na hit, eilends, Rib.- Mik.
  81. hítanje, n. 1) das Rauben, Cig.; — 2) das Werfen, Cig.; — 3) das Eilen: nemirno letanje in hitanje, Zv.
  82. hítati, hı̑tam, -čem, vb. impf. 1) rauben, Npes.- Cig.; — 2) werfen, Jan., C., Mik., kajk.; h. se, sich balgen, Cig.; fantje se hitajo = mečejo, BlKr.; — 3) h. se, sich beeilen, eilen: noge imam dobre, če je treba hitati se, Zv.; kako se hitajo ter nabirajo, zadnja noče biti nobena, Zv.
  83. hı̑təc, -tca, m. der Wurf, Jan., Zora.
  84. hı̑tək, -tka, m. die Eile, die Uebereilung, M.
  85. hítər, -tra, adj. 1) schnell, rasch; hitra hoja; hitro hoditi; noge, katere so hitre škodo storiti, Jan. (Slovn.); na hitrem, schnell, in der Eile: na hitrem premagati kaj, Levst. (Zb. sp.); — hitro da = brž da, M.; — 2) = zvit, listig, Dict., Dalm.- C.
  86. hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.
  87. hitẹ́vati, -am, vb. impf. zu eilen pflegen, eilen, Zora.
  88. hítiti, hı̑tim, vb. pf. werfen, schleudern, Cig., Jan., Zora, vzhŠt.; hiti nož v njo, pa jo zakolje, vzhŠt.- Valj. (Vest.); h. se na konja, Trst. (Let.); Pusta so hitili z mosta v vodo, BlKr., Navr. (Let.).
  89. hı̑trc, (-trəc), -trca, m. der schnell arbeitet, Valj. (Rad).
  90. hitrẹ́ti, -ím, vb. impf. = hiteti, C.
  91. hı̑trica, f. 1) die Eile; v hitrici je zbral nekoliko svojih ljudi, Jurč.; — 2) das Abweichen, heftigere Diarrhöe, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 3) eine schnell reifende Frucht, Z.; — der Sommerroggen, C.; — die zottige Frühhirse, Cig., Ljub.; na ržišče posejano proso, ki prav hitro dozori, Gor.; — eine Art Hanf, M.
  92. hitrína, f. 1) die Schnelle, Mur., Cig., Jan.; — 2) hítrina, govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  93. hítrnik, m. poseben hlebček, ki se o peki prej speče nego drugi, Gor.
  94. hitrojàv, -jáva, m. = brzojav, Cig. (T.).
  95. hitronòg, -nǫ́ga, adj. schnellfüßig, Cig., M.
  96. hitronǫ̑žəc, -žca, m. schneller Fußgeher, Nov.- C.
  97. hitropę̑təc, -tca, m. der Schnelläufer, C., Z.
  98. hitropìs, -písa, m. die Schnellschrift, die Tachygraphie, Cig. (T.), C.
  99. hitropı̑səc, -sca, m. der Schnellschreiber, Cig.
  100. hitrostòp, -stǫ́pa, m. der Eilmarsch, Jan. (H.).

   25.248 25.348 25.448 25.548 25.648 25.748 25.848 25.948 26.048 26.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA