Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (25.701-25.800)

  1. həbȃt, m. der Attich (sambucus ebulus), Tuš. (B.), Navr. (Let.), Škrab. (Cv.).
  2. həbáti, -ȃm, vb. impf. stoßen, M.; s pestjo, z lehtom suvati, Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); volička se hebata, otroci se hebajo, Gor.
  3. hébəd, -bda, m. = tudi: hebə̀d, -bdà = hebat, Valj. (Rad).
  4. hébət, -bta, m. = hebat, BlKr.- Navr. (Let.); hebèt, -btà, Valj. (Rad), Josch.
  5. həbníti, hábnem, vb. pf. einen Stoß geben, C., Gor., Bolc; = suniti s pestjo, z lehtom, (hə̀bniti) Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); — prim. habniti.
  6. hehèt, -ę́ta, m. das Gekicher, Let.
  7. hehetáti se, -etȃm, -ę́čem se, vb. impf. kichern, Jan.; tudi brez "se", Jan.; hehetala bodeš, ( Let.).
  8. hehetȃvəc, -vca, m. der Kicherer, Jan.
  9. hehę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. kichernd auflachen, Let., Bes.
  10. hehòt, -óta, m. = hehet, Bes.
  11. hehotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. impf. = hehetati se, Cig.
  12. hèj, interj. s tem glasom se goni goved (bodi si vprežena ali ne); — he! Cig., Jan.
  13. hę̑k, m. der Chorgesang, Rez.- C.
  14. hę̑kati, -am, vb. impf. auf dem Chor singen, den Messgesang singen, Guts., C.; psalmen, Jan.; — prim. helkati.
  15. hę́kniti, hę̑knem, vb. pf. = hepniti, C., vzhŠt.
  16. heksaēdər, -dra, m. šesterec, kocka, das Hexaeder.
  17. hektār, -ra, m. ploskvena mera, sto arov, der Hektar.
  18. hektolītər, -tra, m. tekočinska mera: = sto litrov, das Hektoliter.
  19. hę́lce, n. das Messerheft, Boh.; — prim. stvn. hëlza, Mik. (Et.).
  20. helioskōp, m. daljnogled za ogledovanje solnca, das Helioskop.
  21. heliostāt, m. orodje, katero solnčne žarke vedno v isto mer obrača, der Heliostat.
  22. heliotrōp, m. neki kamen, der Heliotrop; tudi neko zemljemersko orodje, das Heliotrop.
  23. heliti, -im, vb. impf. Kirchenlieder, Psalmen singen, Ben.- C., Goriš.- Glas.; — prim. geliti.
  24. hę̑lkati, -am, vb. impf. = heliti, Ben.- C.
  25. helǫ́vec, -vca, m. die Schlüsselblume (primula acaulis), Povir- Erj. (Torb.); (popačeno iz "jaglec").
  26. hę̑ncaj, interj. potz tausend! Sapperment! Jan.; hencaj te, Bes.
  27. hę̑ncan, adj. = šentan, vermaledeit, Nov.; hencano ga je dal! er hat es ihn gehörig fühlen lassen, Z.
  28. hę̑ncanje, n. neki ples; prim. hencati.
  29. hę̑ncati, -am, vb. impf. okoli mize stoje z ene noge na drugo prestopati ali preskakovati in se tako zagibavati (nekak ples Poljancev na gorenjem Ptujskem polju), Pjk. (Črt.).
  30. hę́njati, * -am, vb. pf. aufhören, Habd.- Mik., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., Rož.- Kres; — popačeno iz: nehati.
  31. henjávati, -am, vb. impf. ad henjati, ogr.- Valj. (Rad).
  32. hènt, interj. Teufel! hent! saj so tudi drugi še bolj poredni! Jurč.; — prim. šent.
  33. hę̑ntaj, interj. Sapperment! Cig.; hentaj ga! Met.; hentaj te! Z.; da te hentaj! Polj.
  34. hę̑ntan, adj. vermaledeit, Cig.; tako hentano debela hrastova vrata, Jurč.
  35. hę̑ntanəc, -nca, m. ein vermaledeiter Kerl, Nov.
  36. hę̑ntati, -am, vb. impf. mit dem Worte hent oder hentaj fluchen, Z., Polj.
  37. hentováti, -ȗjem, vb. impf. = hentati, Z.
  38. hèp, interj. tako se zakliče volu, kadar ima nazaj stopiti, SlGor.
  39. hę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. ad hepniti, C.
  40. hę́pniti, hę̑pnem, vb. pf. h. vola, den Ochsen mit der Peitsche zum Stehen bringen, oder zurücktreten machen, vzhŠt.- C.
  41. herbārij, m. zbirka posušenih rastlin, das Herbarium, Cig. (T.).
  42. herētik, m. krivoverec, der Haeretiker, nk.
  43. heri, interj. s to besedo se osel goni, Levst. (Rok.); heri, muš, Gor.
  44. hı̑, interj. s tem glasom se konji poganjajo; — hi hi! (posnema tenek smeh).
  45. 1. híba, f. das Gebrechen, der Fehler; konj ima hibo, Cig.; očesna hiba, der Augenfehler, Cig., Žnid.; das Geburtszeichen, Pivka- Cig.
  46. 2. híba, f. 1) = debelo deblo, der Stamm, Bolc- Štrek. (Let.); — 2) = bukev (fagus silvatica), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), KrGora.
  47. híbast, adj. fehlerhaft, schadhaft, C., M., Z.
  48. híbati, -bam, -bljem, vb. impf. h. kaj, etwas tadeln, Ausstellungen machen an etwas, Cig.
  49. híbav, adj. fehlerhaft, M.
  50. hīdra, f. bajesloven zmaj z mnogimi glavami, die Hydra.
  51. hidrāt, m. kemična spojina z vodo, das Hydrat.
  52. hidrāvlika, f. nauk o vodni sili, die Hydraulik, deli se v nauk o ravnotežju vode, o vodnem tlaku (hidrostatiko) in nauk o sili tekoče vode (hidrodinamiko).
  53. hidropāt, m. kdor z vodo zdravi, der Hydropath.
  54. hidrostātika, f. die Hydrostatik; prim. hidravlika.
  55. hieroglīf, m. die Hieroglyphe; hieroglifi, die altägyptische Bilderschrift.
  56. hihíkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut lachen, kichern, C., Nov.
  57. hihitáč, m. der Kicherer, Cig.
  58. hihítati se, -am se, vb. impf. kichern, Cig.; — prim. hehetati se.
  59. hijacı̑nt, m. 1) die Hyacinthe: vrtni h., die Gartenhyacinthe (hyacinthus orientalis), Tuš. (R.); — 2) der Hyacinth (kamen), Cig.
  60. 1. hı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, C.
  61. 2. hı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. mit dem Rufe hi! das Pferd antreiben, SlN.
  62. hił, adj. krumm, C.; zurück oder seitwärts gebogen, M.; — na hilo gledati, schielen, C.; ( prim. "nahilje" gledati, schielen, Meg.); — prim. stsl. pohylъ, gekrümmt.
  63. hílast, adj. krumm, gebogen, M., C.; krummhörnig: hilasta krava, Z.
  64. hílati, -am, vb. impf. eilen, Guts.; — prim. kor.-nem. heil'n, stvn. îlan = eilen.
  65. híliti, -im, vb. impf. 1) beugen, krümmen, C., M.; — 2) = škiliti, C., Z.
  66. hı̑lj, m. der Dinkelweizen (triticum spelta), Ist.
  67. hílja, f. eine Kuh mit zurückgebogenen Hörnern, Cig., Lašče, Zemon- Erj. (Torb.).
  68. hiljáčica, f. dem. hiljača, C.
  69. hı̑ljəc, -ljca, m. ein Ochs mit zurückgebogenen Hörnern, M., Lašče, Zemon- Erj. (Torb.).
  70. hı̑ljka, f. = hilja, C., M.
  71. hinȃvčək, -čka, m. dem. hinavec.
  72. hinavčevȃnje, n. das Heucheln, Cig., M., nk.
  73. hinavčeváti, -ȗjem, vb. impf. heucheln, Mur., Cig., Jan., nk.; ne spodobi se za moja leta hinavčevati tako, Ravn.; — tudi h. se: samo hinavčevati se ti je znal, Jurč.
  74. hinávčiti, -ȃvčim, vb. impf. heucheln, Mur., Jan., = h. se, Ravn.; — h. prijazen obraz, ein freundliches Gesicht heucheln, Ravn.
  75. hinȃvčji, adj. = hinavski, Mur.
  76. hinȃvəc, -vca, m. der Heuchler.
  77. hinȃvka, f. 1) die Heuchlerin; — 2) die Gottesanbeterin, die Fangheuschrecke (mantis religiosa), Erj. (Ž.).
  78. hı̑nba, f., Krelj, pogl. himba.
  79. hı̑ncati se, -am se, vb. impf. muthwillig umherspringen, C.; läufig, brunftig sein, (o konjih in psih), C.
  80. hı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäckern, sich herumtummeln, (inckati se, Jan.).
  81. hincljìv, -íva, adj. muthwillig, Mur., C., Z.
  82. híncniti, hı̑ncnem, vb. pf. ausschlagen: z nogo h., C.; konj je hincnil, Z.
  83. 1. hı̑nəc, -nca, m. der Heuchler, C.
  84. 2. hı̑nəc, -nca, m. neki ples: Na balih so hinci, Pjk. (Črt.); — prim. hencati.
  85. hı̑nək, -nka, m. der Vorwand, Hip.- C.
  86. hiníti, -ím, vb. impf. 1) täuschen, betrügen, Habd.- Mik., ogr.- C.; hinili so vas, Dalm.; — h. se, sich täuschen, ogr.- C.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, Mur., Cig., C., Trub., Dalm., Kast.; hinijo se s tem, da dolgo molijo, Jap. (Sv. p.); hinil se je, da je bolan, Jsvkr.; — híniti se, Mur.
  87. hinjȃvəc, -vca, m. = hinavec, Krelj, Notr.- Levst. (M.).
  88. hinjénje, n. das Betrügen, C.; die Gleißnerei, M.; poln hinjenja in hudobe, Trub. (N. T.).
  89. hı̑nkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.- C.
  90. hintǫ̑v, m. = voz, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž. hintó.
  91. 1. hı̑p, m. der Augenblick; v enem hipu, Trub.- C.; vsak hip, vsako uro, vsak dan, Kast.; ta hip, auf der Stelle, Cig.; na hip, plötzlich, nk.; na hipe, zuweilen: na hipe je ves bedast, vzhŠt.- C.; hip na hip, Schlag auf Schlag, schnell, Ip.- M.; vsi hipi niso enaki, Zeit und Weil' sind ungleich, Npreg.- C.; — der Zeitpunkt: kterega hipa? wann? ne vem, katerega hipa bom prišel, vzhŠt.
  92. 2. hı̑p, m., ogr.- C., pogl. hlip.
  93. hı̑p, f. = 1. hip, m., Ravn.- Valj. (Rad).
  94. hípa, f. der Streichregen, der Streichschauer: hipa je priletela, C.; — prim. hlip.
  95. hı̑pəc, -pca, m. dem. hip; der Augenblick.
  96. hı̑pək, -pka, m. dem. hip = hipec, M., Z.; vsak hipek mojega žitka, C.
  97. hı̑pən, -pna, adj. momentan, augenblicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; hipne potrebe, Levst. (Pril.); hipno, für den Augenblick, augenblicklich, C.
  98. hipērbola, f. neka krivulja, die Hyperbel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — tudi pretiran izraz.
  99. hipohōndər, -dra, m. der Hypochonder.
  100. hipohondrı̑ja, f. neka živčna bolezen, v kateri si bolnik razne bolezni domišljuje in je otožen, die Hypochondrie.

   25.201 25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901 26.001 26.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA