Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (25.648-25.747)

  1. hāndžar, -ra, (-rja), m. velik nož, der Handschar; — hs. iz tur.
  2. hántav, adj. mit einem äußerlichen Gebrechen behaftet, Jan., BlKr.- M.; n. pr. kdor nima vseh prstov na roki, BlKr.
  3. hāos, m. prvotna svetovna zmes, sploh: zmes, zmešnjava, das Chaos.
  4. hàp, interj. 1) schnapp! Cig., Jan.; — 2) izraža tudi v otročjem govoru tepenje: če volk pride, ga bomo hap, Vod. (Izb. sp.).
  5. hapák, m. ein noch nicht völlig ausgewachsenes Rind, jvzhŠt., ogr.- C.; — tudi psovka: der Tölpel, C.; sešvedran h., SlN.
  6. hȃpati, -am, vb. impf. 1) mit dem Munde, Maule haschen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.; — 2) h. se česa, ergreifen, in Angriff nehmen, C.; — 3) schlagen (v otročjem govoru), C., jvzhŠt.; — prim. hap.
  7. hapę̑tina, f. das Fleisch von im Frühjahr geworfenem, im Winter geschlachtetem, also unreifem Rind, vzhŠt.- C.; — prim. hapak.
  8. hápiti, hȃpim, vb. pf. 1) schnappen, Z.; packen, C.; beißen, Ist.- C.; — 2) = začeti: hapil je moliti, vzhŠt.- C.; — 3) h. se česa, angreifen: h. se plošče, Vest.; etwas beginnen, in Angriff nehmen: h. se dela, vzhŠt.- C.; nauka z dobrim uspehom se h., Let.
  9. hȃpkati, -am, vb. impf. dem. hapati 3), jvzhŠt.
  10. hapljeváti, -ȗjem, vb. impf. anfangen, h. se česa, etwas unternehmen, vzhŠt.- C.
  11. hápniti, hȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, V.-Cig., Jan.; h. po čem, Vod. (Izb. sp.); packen, C.; — 2) h. se česa = lotiti se, C.
  12. hapščevína, f. bela h., die Fischtraube, M., Trumm.
  13. harabúčiti, -bȗčim, vb. impf. = halabučiti, BlKr.
  14. harabȗka, f. = halabuka, ogr.- M., C., BlKr.
  15. haras, m. streitsüchtiger Hahn, Dol.- Mik.
  16. hárati, hȃram, vb. impf. 1) prügeln, Mik.; — 2) hudeln, C.
  17. harcováti, -ȗjem, vb. impf. 1) kämpfen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) h. se = goniti se: kobila se harcuje, Trst. (Let.); — prim. harec.
  18. hárec, -rca, m. = boj, ogr.- C.; — prim. madž. harcz = boj, srvn. harz t. j. herzu! Mik. (Et.).
  19. harfenīst, m. der Harfenist.
  20. harína, f. 1) = hare, SlGor.- C.; moža vzeti ni harino ali konja kupiti, Jsvkr.; — 2) schlechtes Pferdefleisch, Hal.- C.
  21. haríš, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Guts., Cig., C.; prim. madž. haris, istega pomena, C.
  22. háriti, hȃrim, vb. impf. prügeln, peitschen, M., C., Prip.- Mik.
  23. harpūna, f. metalna sulica z zazobki na vrvci, die Harpune.
  24. harpūnar, -rja, m. der Harpunierer, Cig.
  25. harúpa, f. abscheuliche Schlucht, vzhŠt.- C.; — prim. rupa.
  26. hȃsək, -ska, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., BlKr., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad), Štrek.; — prim. hasen.
  27. hȃsən, -sna, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; ne hasna, nicht besonders viel: toča je pobila, pa ne hasna (unbedeutend) Z., jvzhŠt.; — prim. madž. haszon, Mik. (Et.).
  28. hȃsən, -sni, f. = hasen m., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., SlN.
  29. hasljìv, -íva, adj. = hasniv, Mur., Nov.
  30. hasnẹ́ti, -ím, (-ẹ̑m), vb. impf. = hasniti, kajk.- Valj. (Rad).
  31. hȃsniti, -im, vb. impf. nützen: kaj nam to hasni! LjZv.; kaj hasni, was hilft es! Pjk. (Črt.).
  32. hásniti, -nem, vb. pf. et impf. nützen, Mur., Cig., Jan., Št., Dol.; kaj hasne! was hilft es! jvzhŠt.
  33. hasnìv, -íva, adj. Nutzen bringend, nützlich, Mur., Jan.
  34. hȃsnọ, n. = hasen, Rib.- Mik.
  35. hasnováti, -ȗjem, vb. impf. = hasniti, Mur.
  36. hasnovı̑t, adj. nutzreich, nützlich, ersprießlich, Mur., Cig., Jan., ogr.- Levst. (Rok.), nk.
  37. hasnovítən, -tna, adj. = hasnovit, M.
  38. hasnovı̑tost, f. die Nützlichkeit, die Ersprießlichkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  39. hásora, f. = štorja, kajk.- Valj. (Rad); — iz tur., Mik. (Et.).
  40. hášəlj, -šlja, m. drvena lopata, Valj. (Rad).
  41. határ, m. 1) die Grenze, ogr.- C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.- C.; — prim. kotar; madž. határ.
  42. hávsniti, hȃvsnem, vb. pf. 1) schnappen, beißen, C., Z.; — 2) einen Schlag versetzen, C.; — prim. šavsniti.
  43. havtáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, haschen, Valj. (Rad); — gierig fressen: pes havta, Z., Gor.
  44. hazārd, m. naključje, der Hazard.
  45. hȃžva, f. majhna goba, kajk.- Valj. (Rad).
  46. hčę̑r, hčerı̑, f., Mur., Št.- Cig., Jan., Valj. (Rad), pogl. hči.
  47. hčę̑rčica, f. dem. hčerka, Dalm.
  48. hčerínji, adj. der Tochter: Ti, mati, nič ne poslušaj Hčerinjih praznih besed, LjZv.; hčerinji brat, Levst. (Zb. sp.).
  49. hčę̑rka, f. dem. hči; 1) das Töchterlein; — 2) die Schwiegertochter in Beziehung zu ihrer Schwiegermutter, C.
  50. hčę̑rski, adj. der Töchter, töchterlich, Mur., Cig.; po hčersko, töchterlich, Cig.
  51. hčı̑, hčę̑re, f. die Tochter; domača hči, die Haustochter; hči po mleku, die Milchtochter, Cig.
  52. həbálọ, n. der gerne stößt, M.
  53. həbȃnje, n. das Stoßen; h. srca pomiriti, das Pochen des Herzens beruhigen, Bes.
  54. həbȃt, m. der Attich (sambucus ebulus), Tuš. (B.), Navr. (Let.), Škrab. (Cv.).
  55. həbáti, -ȃm, vb. impf. stoßen, M.; s pestjo, z lehtom suvati, Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); volička se hebata, otroci se hebajo, Gor.
  56. hébəd, -bda, m. = tudi: hebə̀d, -bdà = hebat, Valj. (Rad).
  57. hébət, -bta, m. = hebat, BlKr.- Navr. (Let.); hebèt, -btà, Valj. (Rad), Josch.
  58. həbníti, hábnem, vb. pf. einen Stoß geben, C., Gor., Bolc; = suniti s pestjo, z lehtom, (hə̀bniti) Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); — prim. habniti.
  59. hehèt, -ę́ta, m. das Gekicher, Let.
  60. hehetáti se, -etȃm, -ę́čem se, vb. impf. kichern, Jan.; tudi brez "se", Jan.; hehetala bodeš, ( Let.).
  61. hehetȃvəc, -vca, m. der Kicherer, Jan.
  62. hehę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. kichernd auflachen, Let., Bes.
  63. hehòt, -óta, m. = hehet, Bes.
  64. hehotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. impf. = hehetati se, Cig.
  65. hèj, interj. s tem glasom se goni goved (bodi si vprežena ali ne); — he! Cig., Jan.
  66. hę̑k, m. der Chorgesang, Rez.- C.
  67. hę̑kati, -am, vb. impf. auf dem Chor singen, den Messgesang singen, Guts., C.; psalmen, Jan.; — prim. helkati.
  68. hę́kniti, hę̑knem, vb. pf. = hepniti, C., vzhŠt.
  69. heksaēdər, -dra, m. šesterec, kocka, das Hexaeder.
  70. hektār, -ra, m. ploskvena mera, sto arov, der Hektar.
  71. hektolītər, -tra, m. tekočinska mera: = sto litrov, das Hektoliter.
  72. hę́lce, n. das Messerheft, Boh.; — prim. stvn. hëlza, Mik. (Et.).
  73. helioskōp, m. daljnogled za ogledovanje solnca, das Helioskop.
  74. heliostāt, m. orodje, katero solnčne žarke vedno v isto mer obrača, der Heliostat.
  75. heliotrōp, m. neki kamen, der Heliotrop; tudi neko zemljemersko orodje, das Heliotrop.
  76. heliti, -im, vb. impf. Kirchenlieder, Psalmen singen, Ben.- C., Goriš.- Glas.; — prim. geliti.
  77. hę̑lkati, -am, vb. impf. = heliti, Ben.- C.
  78. helǫ́vec, -vca, m. die Schlüsselblume (primula acaulis), Povir- Erj. (Torb.); (popačeno iz "jaglec").
  79. hę̑ncaj, interj. potz tausend! Sapperment! Jan.; hencaj te, Bes.
  80. hę̑ncan, adj. = šentan, vermaledeit, Nov.; hencano ga je dal! er hat es ihn gehörig fühlen lassen, Z.
  81. hę̑ncanje, n. neki ples; prim. hencati.
  82. hę̑ncati, -am, vb. impf. okoli mize stoje z ene noge na drugo prestopati ali preskakovati in se tako zagibavati (nekak ples Poljancev na gorenjem Ptujskem polju), Pjk. (Črt.).
  83. hę́njati, * -am, vb. pf. aufhören, Habd.- Mik., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., Rož.- Kres; — popačeno iz: nehati.
  84. henjávati, -am, vb. impf. ad henjati, ogr.- Valj. (Rad).
  85. hènt, interj. Teufel! hent! saj so tudi drugi še bolj poredni! Jurč.; — prim. šent.
  86. hę̑ntaj, interj. Sapperment! Cig.; hentaj ga! Met.; hentaj te! Z.; da te hentaj! Polj.
  87. hę̑ntan, adj. vermaledeit, Cig.; tako hentano debela hrastova vrata, Jurč.
  88. hę̑ntanəc, -nca, m. ein vermaledeiter Kerl, Nov.
  89. hę̑ntati, -am, vb. impf. mit dem Worte hent oder hentaj fluchen, Z., Polj.
  90. hentováti, -ȗjem, vb. impf. = hentati, Z.
  91. hèp, interj. tako se zakliče volu, kadar ima nazaj stopiti, SlGor.
  92. hę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. ad hepniti, C.
  93. hę́pniti, hę̑pnem, vb. pf. h. vola, den Ochsen mit der Peitsche zum Stehen bringen, oder zurücktreten machen, vzhŠt.- C.
  94. herbārij, m. zbirka posušenih rastlin, das Herbarium, Cig. (T.).
  95. herētik, m. krivoverec, der Haeretiker, nk.
  96. heri, interj. s to besedo se osel goni, Levst. (Rok.); heri, muš, Gor.
  97. hı̑, interj. s tem glasom se konji poganjajo; — hi hi! (posnema tenek smeh).
  98. 1. híba, f. das Gebrechen, der Fehler; konj ima hibo, Cig.; očesna hiba, der Augenfehler, Cig., Žnid.; das Geburtszeichen, Pivka- Cig.
  99. 2. híba, f. 1) = debelo deblo, der Stamm, Bolc- Štrek. (Let.); — 2) = bukev (fagus silvatica), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), KrGora.
  100. híbast, adj. fehlerhaft, schadhaft, C., M., Z.

   25.148 25.248 25.348 25.448 25.548 25.648 25.748 25.848 25.948 26.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA