Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (25.601-25.700)

  1. hábriti se, -im se, vb. impf. sich rühmen, prahlen, C.
  2. habrìv, -íva, adj. prahlerisch, hochmüthig, C.
  3. habrı̑vəc, -vca, m. der Prahler, C.
  4. habrȗn, m. der Prahlhans, vzhŠt.- C.
  5. habúljica, f. das gem. Christophskraut (actaea spicata), Medv. (Rok.).
  6. hacálọ, n. der breit Einherschreitende, M., C.
  7. hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.
  8. hácniti, hȃcnem, vb. pf. hauchen, blasen, SlGor.- C.; — prim. hs. haknuti, hauchen.
  9. hȃdra, f. das Kopftuch der Weiber, vzhŠt.- C.; prim. adra; iz nem. "Hader".
  10. hadrijȃn, m. die Bärwurz (meum athamanticum), M., C., Medv. (Rok.).
  11. hahár, -rja, (-ra), m. der Henker, der Peiniger, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. hahaere, Mik. (Et.).
  12. hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.- M.; nepristojno se h., Cv.
  13. hahljȃvəc, -vca, m. der gerne laut lacht, Jan.
  14. hȃj, m. das Liegen (v otročjem govoru), C.
  15. hȃja, interj. = haj 2): Oj tuja haja, mladi sin, Npes.-Vraz.
  16. 1. hȃjati, -am, vb. impf. (v otročjem govoru) liegen, schlafen; — prim. ajati.
  17. 2. hájati, -jam, -jem, vb. impf. sich kümmern: h. za kaj, Ist.- C., SlN.- C.; — h. za čim, sich kümmern, sich bestreben, ogr.- C.; — hs.
  18. hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.
  19. hàjd, hájda, m. = ajd, Mur.
  20. hȃjda, f. = ajda, Mur.
  21. hàjdi, interj. (hajdiva, -dimo, -dite, -dita!) auf! wohlan! hajdimo na delo! hajdita z menoj! — prim. nem. heidi! tur. hajdé, Mik. (Et.).
  22. hajdína, f. = ajda, Mur., ogr.- Valj. (Rad); hȃjdina, vzhŠt.
  23. hájdov, m. = velikan, kajk.- Valj. (Rad); — prim. hajd.
  24. hajdȗk, m. der Räuber, der Heiduk.
  25. 1. hȃjkati, -am, vb. impf. 1) = 1. hajati, Mik.; — 2) otroka h., einschläfern, jvzhŠt.
  26. 2. hȃjkati, -am, vb. impf. "haj" zurufen, Habd.- Mik.
  27. hȃjzba, f. velika izba, Mursko polje- Raič ( Let. 1878, II. 189.).
  28. hȃjžer, m. = aržet, C., Št.- Mik.; — prim. nem. Aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
  29. halabúčiti, -bȗčim, vb. impf. = halabukati, Cig.; po hodnikih h., Raič ( Let.).
  30. halabȗka, f. der Lärm, das Getümmel, Mur., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
  31. halabȗkati, -am, vb. impf. tumultuieren, Guts.- Cig.
  32. halabȗra, f. der Lärm, der Tumult, ogr.- C.
  33. haladı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schnell gehen, stark auftreten, Hal.- C.
  34. hałdra, f. das Unkraut in den Saaten, (havdra) Kr.- Valj. (Rad); — prim. halda.
  35. hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.- Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.- M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.- Let.
  36. haljáti, -ȃm, vb. impf. in langer, herabwallender Kleidung einherschreiten, C.
  37. háljica, f. dem. halja; das Kleidchen, das Jäckchen, Cig., Vrt.; obleče dolgo haljico, Npes.-K.
  38. haljı̑nəc, -nca, m. das Unterjäckchen, das Leibchen, Erj. (Som.); — hs.
  39. halōckati, -am, vb. impf. hallo rufen, C., Z.
  40. halǫ́ga, f. 1) das Gestrüpp, C.; — vom Wasser angeschwemmtes Reisicht, C.; — 2) das Seegras, Valj. (Rad), (haluga) Guts.; der Tang (haluga) Tuš. (R.); — 3) der Fetzen, C.; prim. faloga.
  41. haloti, f. pl. Fetzen, C.; — prim. faloti.
  42. halovániti, -ȃnim, vb. impf. ausgelassen lärmen, BlKr.
  43. halovȃnje, n. der Lärm, Meg., Dalm.- M.
  44. halováti, -ȗjem, vb. impf. lärmen, C.
  45. halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.
  46. halǫ̑žje, n. coll. das Gestrüpp, C.; das Reisig, bes. angeschwemmtes Reisig, vzhŠt.
  47. hān, m. mongolski ali tatarski vladar, der Chan (Khan).
  48. hāndžar, -ra, (-rja), m. velik nož, der Handschar; — hs. iz tur.
  49. hántav, adj. mit einem äußerlichen Gebrechen behaftet, Jan., BlKr.- M.; n. pr. kdor nima vseh prstov na roki, BlKr.
  50. hāos, m. prvotna svetovna zmes, sploh: zmes, zmešnjava, das Chaos.
  51. hàp, interj. 1) schnapp! Cig., Jan.; — 2) izraža tudi v otročjem govoru tepenje: če volk pride, ga bomo hap, Vod. (Izb. sp.).
  52. hapák, m. ein noch nicht völlig ausgewachsenes Rind, jvzhŠt., ogr.- C.; — tudi psovka: der Tölpel, C.; sešvedran h., SlN.
  53. hȃpati, -am, vb. impf. 1) mit dem Munde, Maule haschen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.; — 2) h. se česa, ergreifen, in Angriff nehmen, C.; — 3) schlagen (v otročjem govoru), C., jvzhŠt.; — prim. hap.
  54. hapę̑tina, f. das Fleisch von im Frühjahr geworfenem, im Winter geschlachtetem, also unreifem Rind, vzhŠt.- C.; — prim. hapak.
  55. hápiti, hȃpim, vb. pf. 1) schnappen, Z.; packen, C.; beißen, Ist.- C.; — 2) = začeti: hapil je moliti, vzhŠt.- C.; — 3) h. se česa, angreifen: h. se plošče, Vest.; etwas beginnen, in Angriff nehmen: h. se dela, vzhŠt.- C.; nauka z dobrim uspehom se h., Let.
  56. hȃpkati, -am, vb. impf. dem. hapati 3), jvzhŠt.
  57. hapljeváti, -ȗjem, vb. impf. anfangen, h. se česa, etwas unternehmen, vzhŠt.- C.
  58. hápniti, hȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, V.-Cig., Jan.; h. po čem, Vod. (Izb. sp.); packen, C.; — 2) h. se česa = lotiti se, C.
  59. hapščevína, f. bela h., die Fischtraube, M., Trumm.
  60. harabúčiti, -bȗčim, vb. impf. = halabučiti, BlKr.
  61. harabȗka, f. = halabuka, ogr.- M., C., BlKr.
  62. haras, m. streitsüchtiger Hahn, Dol.- Mik.
  63. hárati, hȃram, vb. impf. 1) prügeln, Mik.; — 2) hudeln, C.
  64. harcováti, -ȗjem, vb. impf. 1) kämpfen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) h. se = goniti se: kobila se harcuje, Trst. (Let.); — prim. harec.
  65. hárec, -rca, m. = boj, ogr.- C.; — prim. madž. harcz = boj, srvn. harz t. j. herzu! Mik. (Et.).
  66. harfenīst, m. der Harfenist.
  67. harína, f. 1) = hare, SlGor.- C.; moža vzeti ni harino ali konja kupiti, Jsvkr.; — 2) schlechtes Pferdefleisch, Hal.- C.
  68. haríš, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Guts., Cig., C.; prim. madž. haris, istega pomena, C.
  69. háriti, hȃrim, vb. impf. prügeln, peitschen, M., C., Prip.- Mik.
  70. harpūna, f. metalna sulica z zazobki na vrvci, die Harpune.
  71. harpūnar, -rja, m. der Harpunierer, Cig.
  72. harúpa, f. abscheuliche Schlucht, vzhŠt.- C.; — prim. rupa.
  73. hȃsək, -ska, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., BlKr., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad), Štrek.; — prim. hasen.
  74. hȃsən, -sna, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; ne hasna, nicht besonders viel: toča je pobila, pa ne hasna (unbedeutend) Z., jvzhŠt.; — prim. madž. haszon, Mik. (Et.).
  75. hȃsən, -sni, f. = hasen m., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., SlN.
  76. hasljìv, -íva, adj. = hasniv, Mur., Nov.
  77. hasnẹ́ti, -ím, (-ẹ̑m), vb. impf. = hasniti, kajk.- Valj. (Rad).
  78. hȃsniti, -im, vb. impf. nützen: kaj nam to hasni! LjZv.; kaj hasni, was hilft es! Pjk. (Črt.).
  79. hásniti, -nem, vb. pf. et impf. nützen, Mur., Cig., Jan., Št., Dol.; kaj hasne! was hilft es! jvzhŠt.
  80. hasnìv, -íva, adj. Nutzen bringend, nützlich, Mur., Jan.
  81. hȃsnọ, n. = hasen, Rib.- Mik.
  82. hasnováti, -ȗjem, vb. impf. = hasniti, Mur.
  83. hasnovı̑t, adj. nutzreich, nützlich, ersprießlich, Mur., Cig., Jan., ogr.- Levst. (Rok.), nk.
  84. hasnovítən, -tna, adj. = hasnovit, M.
  85. hasnovı̑tost, f. die Nützlichkeit, die Ersprießlichkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  86. hásora, f. = štorja, kajk.- Valj. (Rad); — iz tur., Mik. (Et.).
  87. hášəlj, -šlja, m. drvena lopata, Valj. (Rad).
  88. határ, m. 1) die Grenze, ogr.- C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.- C.; — prim. kotar; madž. határ.
  89. hávsniti, hȃvsnem, vb. pf. 1) schnappen, beißen, C., Z.; — 2) einen Schlag versetzen, C.; — prim. šavsniti.
  90. havtáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, haschen, Valj. (Rad); — gierig fressen: pes havta, Z., Gor.
  91. hazārd, m. naključje, der Hazard.
  92. hȃžva, f. majhna goba, kajk.- Valj. (Rad).
  93. hčę̑r, hčerı̑, f., Mur., Št.- Cig., Jan., Valj. (Rad), pogl. hči.
  94. hčę̑rčica, f. dem. hčerka, Dalm.
  95. hčerínji, adj. der Tochter: Ti, mati, nič ne poslušaj Hčerinjih praznih besed, LjZv.; hčerinji brat, Levst. (Zb. sp.).
  96. hčę̑rka, f. dem. hči; 1) das Töchterlein; — 2) die Schwiegertochter in Beziehung zu ihrer Schwiegermutter, C.
  97. hčę̑rski, adj. der Töchter, töchterlich, Mur., Cig.; po hčersko, töchterlich, Cig.
  98. hčı̑, hčę̑re, f. die Tochter; domača hči, die Haustochter; hči po mleku, die Milchtochter, Cig.
  99. həbálọ, n. der gerne stößt, M.
  100. həbȃnje, n. das Stoßen; h. srca pomiriti, das Pochen des Herzens beruhigen, Bes.

   25.101 25.201 25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901 26.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA