Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (25.548-25.647)

  1. gúšavəc, -vca, m. der Kropfige, Jan.
  2. gúščar, -rja, m. = guščer, Jarn., Jan.
  3. gúščer, -ra, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), C., Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 2) pl. guščeri, die Halsdrüsengeschwulst, Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 3) = mišca (Muskel), kajk.- C.; — prim. kuščer, kuščar.
  4. gúšica, f. dem. guša, das Kröpfchen, Cig.
  5. gúšiti, gȗšim, vb. impf. würgen, ersticken, Cig., ogr.- C.; — hs.
  6. gúštara, f. die Bouteille, Vrtov. (Vin.); — prim. hs. goštara iz novogr. γαστέρα, Dan.
  7. gūta, f. die Apoplexie, kajk.- Valj. (Rad); — prim. lat. gutta, it. gotta, Mik. (Et.).
  8. guturāləc, -lca, m. der Gutturallaut, nk.
  9. guvernér, -rja, m. vladarski namestnik v deželi, der Gouverneur.
  10. gúvnọ, n., Trst. (Let.), pogl. gumno.
  11. 2. gúza, f. 1) der Hintere, Jan., Štrek., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Höcker, Kr.- Valj. (Rad); — 3) der Beutel am Beutelnetz, V.-Cig.; — 4) pl. guze = bize, Blc.-C., Z.; — 5) = gož, f. 1), V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Ig; ("pravilno je pisati: goza", Let. 1883, 230., goza, Hinterbacken, Mik. [Et.]).
  12. 1. gúzati, -am, vb. impf. 1) falten, C.; — 2) guzan, gefaltet, faltig; guzana janka, faltiger Weiberkittel, Npes.- Kres, C., Mursko polje.
  13. 2. gúzati, -am, vb. impf. 1) mit zahnlosem Munde beißen, saugen, Mur., C., Z.; — 2) g. (se), mit dem Hintern wetzen, C.; = drsati se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) schleppen, GBrda.
  14. 3. gúzati, -am, vb. impf. ad 2. guzniti, = crkati, M.
  15. gúzəlj, -zlja, m. der Hinterbacken, BlKr.; — der Hühnersteiß, BlKr.
  16. gúzica, f. dem. guza; der Hintere, Cig., Jan., BlKr., Št., GBrda.
  17. 1. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = suniti, Krn- Erj. (Torb.).
  18. 2. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = crkniti, Št.- C.; — prim. golsniti. (?)
  19. gvajacīn, m. das Guajazin ( chem.), Cig. (T.).
  20. gvājak, m. der Guajakbaum (guajacum officinale), Cig.
  21. gvājakov, adj. Guajak-: gvajakova kislina, die Guajaksäure, Cig. (T.); gvajakova smola, das Franzosenharz, Cig.
  22. gvanāko, m. = divja lama (auchenia huanaco), Erj. (Ž.).
  23. gvāno, m. obiloma nakopičen ptičji gnoj, der Guano, Nov.
  24. gvardijȃn, m. samostanski načelnik, der Guardian.
  25. gvazdati, -am, vb. impf. dumm schwätzen, C., Z.
  26. gvir, m. = bubuj, Z., Frey. (F.); pogl. 2. vir.
  27. gvǫ̑zd, m. der Keil, der Nagel, Cig., C., Vrt.; — stsl., rus.
  28. gvozdíti, -im, vb. impf. = gozditi, verkeilen, Cig.
  29. hà, interj. bah! ha, kaj je meni za to! — ha, ha! ali: ha, ha, ha! (izraža smeh); — há? tako vpraša, kdor ni razumel česa.
  30. hába, f. der Flügel, der Fittig, Kor.- Jarn., Guts., Mur., Jan., C., Št.- Valj. (Rad); stara ptičke ob hudi uri ogrne s habami, C.
  31. habȃckati, -am, vb. impf. mit einem Stößel stoßen, Zora.
  32. habáč, m. = bahač, C.
  33. habàn, -ána, m. der Bengel, Cig., Jan., C.
  34. 2. hábanje, n. 1) das Schonen, ogr.- M.; — 2) das Meiden: h. grehov, C., kajk.- Valj. (Rad).
  35. hábast, adj. 1) geflügelt, Mur., C.; — 2) übermüthig, C.
  36. habȃt, m. = hebat, Dict., Mur., Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  37. 1. hábati, -am, vb. impf. 1) puffen, Z.; stoßen, Cig.; z rogovi h., Gor.; — 2) wehen: vročina haba od koga ali česa, Dol.; plamen haba = šviga, C.; — 3) ungeschlacht, plump einhergehen, C., Z.; — 4) = bahati, C.; — 5) = bljuvati, Kras; — prim. hebati.
  38. 2. hábati, -am, vb. impf. 1) h. kaj, etwas hintanhalten, C.; — verschonen, schonen, Meg., Dalm., M.; — h. kaj od koga, česa, behüten, C.; h. koga česa, jemanden vor etwas warnen, C.; — 2) h. se česa, sich vor etwas hüten, sich einer Sache enthalten, Habd.- Mik., ogr.- M., C.; — prim. stsl. habati sę, sich enthalten.
  39. habdovína, f. neka rastlina, BlKr.- DSv. (menda = habat).
  40. habed, m. = habat, C.
  41. habet, m. = habat, C.
  42. habę́ti, -ím, vb. impf. schwach werden, C.
  43. 1. hábiti, * hȃbim, vb. impf. verderben, beschädigen, Habd.- Mik., Cig., C., BlKr.- M.; žganje jim od leta do leta bolj glave habi, Nov.; vino se habi, Navr. (Let.); — schänden, Fr.- C.
  44. 2. hábiti, * -im, vb. impf. mit den Flügeln stoßen, fliegen, C.; ptice pod nebom habijo, Slom.; — pren. prahlen, C.; — prim. haba.
  45. 3. hábiti, * -im, vb. impf. h. se = habati se, C.; — prim. 2. habati.
  46. 4. hábiti, * -im, vb. impf., C., pogl. hapiti.
  47. 1. habljáti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Z.; — 2) prahlen, M.
  48. 2. habljáti, -ȃm, vb. impf. hastig zusammenklauben, C.
  49. hábniti, hȃbnem, vb. pf. 1) stoßen, puffen, Cig., Kras; mit der Faust o. dem Ellbogen stoßen, Štrek.; prim. hebniti; — 2) schwach, müde werden, C.; hinsinken, hinstürzen, Cig., Nov.- C.
  50. hȃbnjak, m. der Fegewisch, C.; — prim. haba.
  51. hábnjenje, n. das Ausstoßen ( z. B. beim Fechten), Cig.
  52. habováti, -ȗjem, vb. impf. = varovati: h. bolnika, h. pijanca, da ne pade, C.; — h. se, sich hüten: starec se habuje, geht vorsichtig, C.; h. se česa, sich vor etwas hüten, C.
  53. hábra, f. ženska, ki se mnogo usti, Gor.
  54. hábriti se, -im se, vb. impf. sich rühmen, prahlen, C.
  55. habrìv, -íva, adj. prahlerisch, hochmüthig, C.
  56. habrı̑vəc, -vca, m. der Prahler, C.
  57. habrȗn, m. der Prahlhans, vzhŠt.- C.
  58. habúljica, f. das gem. Christophskraut (actaea spicata), Medv. (Rok.).
  59. hacálọ, n. der breit Einherschreitende, M., C.
  60. hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.
  61. hácniti, hȃcnem, vb. pf. hauchen, blasen, SlGor.- C.; — prim. hs. haknuti, hauchen.
  62. hȃdra, f. das Kopftuch der Weiber, vzhŠt.- C.; prim. adra; iz nem. "Hader".
  63. hadrijȃn, m. die Bärwurz (meum athamanticum), M., C., Medv. (Rok.).
  64. hahár, -rja, (-ra), m. der Henker, der Peiniger, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. hahaere, Mik. (Et.).
  65. hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.- M.; nepristojno se h., Cv.
  66. hahljȃvəc, -vca, m. der gerne laut lacht, Jan.
  67. hȃj, m. das Liegen (v otročjem govoru), C.
  68. hȃja, interj. = haj 2): Oj tuja haja, mladi sin, Npes.-Vraz.
  69. 1. hȃjati, -am, vb. impf. (v otročjem govoru) liegen, schlafen; — prim. ajati.
  70. 2. hájati, -jam, -jem, vb. impf. sich kümmern: h. za kaj, Ist.- C., SlN.- C.; — h. za čim, sich kümmern, sich bestreben, ogr.- C.; — hs.
  71. hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.
  72. hàjd, hájda, m. = ajd, Mur.
  73. hȃjda, f. = ajda, Mur.
  74. hàjdi, interj. (hajdiva, -dimo, -dite, -dita!) auf! wohlan! hajdimo na delo! hajdita z menoj! — prim. nem. heidi! tur. hajdé, Mik. (Et.).
  75. hajdína, f. = ajda, Mur., ogr.- Valj. (Rad); hȃjdina, vzhŠt.
  76. hájdov, m. = velikan, kajk.- Valj. (Rad); — prim. hajd.
  77. hajdȗk, m. der Räuber, der Heiduk.
  78. 1. hȃjkati, -am, vb. impf. 1) = 1. hajati, Mik.; — 2) otroka h., einschläfern, jvzhŠt.
  79. 2. hȃjkati, -am, vb. impf. "haj" zurufen, Habd.- Mik.
  80. hȃjzba, f. velika izba, Mursko polje- Raič ( Let. 1878, II. 189.).
  81. hȃjžer, m. = aržet, C., Št.- Mik.; — prim. nem. Aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
  82. halabúčiti, -bȗčim, vb. impf. = halabukati, Cig.; po hodnikih h., Raič ( Let.).
  83. halabȗka, f. der Lärm, das Getümmel, Mur., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
  84. halabȗkati, -am, vb. impf. tumultuieren, Guts.- Cig.
  85. halabȗra, f. der Lärm, der Tumult, ogr.- C.
  86. haladı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schnell gehen, stark auftreten, Hal.- C.
  87. hałdra, f. das Unkraut in den Saaten, (havdra) Kr.- Valj. (Rad); — prim. halda.
  88. hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.- Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.- M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.- Let.
  89. haljáti, -ȃm, vb. impf. in langer, herabwallender Kleidung einherschreiten, C.
  90. háljica, f. dem. halja; das Kleidchen, das Jäckchen, Cig., Vrt.; obleče dolgo haljico, Npes.-K.
  91. haljı̑nəc, -nca, m. das Unterjäckchen, das Leibchen, Erj. (Som.); — hs.
  92. halōckati, -am, vb. impf. hallo rufen, C., Z.
  93. halǫ́ga, f. 1) das Gestrüpp, C.; — vom Wasser angeschwemmtes Reisicht, C.; — 2) das Seegras, Valj. (Rad), (haluga) Guts.; der Tang (haluga) Tuš. (R.); — 3) der Fetzen, C.; prim. faloga.
  94. haloti, f. pl. Fetzen, C.; — prim. faloti.
  95. halovániti, -ȃnim, vb. impf. ausgelassen lärmen, BlKr.
  96. halovȃnje, n. der Lärm, Meg., Dalm.- M.
  97. halováti, -ȗjem, vb. impf. lärmen, C.
  98. halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.
  99. halǫ̑žje, n. coll. das Gestrüpp, C.; das Reisig, bes. angeschwemmtes Reisig, vzhŠt.
  100. hān, m. mongolski ali tatarski vladar, der Chan (Khan).

   25.048 25.148 25.248 25.348 25.448 25.548 25.648 25.748 25.848 25.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA