Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (25.501-25.600)

  1. gúgavəc, -vca, m. 1) der Schaukler, Cig., Jan.; — 2) der Pelikan, die Sackgans (onocrotalus), Hip.- C.
  2. gúgəlj, -glja, m. 1) die Schaukel: postelje na gugljih (na parobrodih), Schaukelbetten, SlN.
  3. 1. gȗgla, f. = šeškanje, prežanje pri pojedinah: na guglo hoditi, Blc.-C.; — prim. guglati.
  4. 2. gȗgla, f. die Kappe: ušiva, norska g., Trub. (Post.); — prim. kor.-nem. gug'l, Haube.
  5. gȗglar, -rja, m. = guglaš, M.
  6. gugláš, m. = šeškač, prežavec (gȗglaš), Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. guglati.
  7. gȗglati, -am, vb. impf. = šeškati, prežati pri kaki pojedini, Cig., Blc.-C.; (gugljati) Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. nem. (vorarlberško): gügla = gucken, C.
  8. gȗglja, f. ein herabhängendes, schwankendes Ding, die Plampe, Cig.
  9. gugljáti, -ȃm, vb. impf. schaukeln, Mur.; schütteln, Tolm.- C.
  10. gúgljav, adj. schaukelnd: Zibelka gugljava, zibelka mala, DSv.
  11. gúgljavəc, -vca, m. die Rohrdommel (ardea stellaris), Dalm.- Valj. (Rad).
  12. gúgniti, gȗgnem, vb. pf. einen Schaukelschwung geben, Cig.
  13. 1. gȗkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, Z., Jan. (H.).
  14. 2. gȗkati, -am, vb. impf. z deščico na vrvci privezano mahati po vzduhu, da daje hukajoč glas od sebe, Koborid- Erj. (Torb.); — prim. hukati.
  15. gúlec, -lca, m. = gulež, Cig.; (gúłəc?).
  16. gȗleš, m. = gulež, Mik.
  17. gȗlež, ** m. der Aussauger, der Menschenschinder, M., C., Valj. (Rad).
  18. gúliti, -im, vb. impf. 1) wetzen, reiben, abnützen, abreiben, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); g. se, sich reiben, Cig., Jan.; psi se gulijo = se igrajo, Jarn.; — die Rinde, die Haare, die Haut abwetzen, schinden, Cig., SlGor.; — osla s palico g., (prügeln), Vod. (Izb. sp.); — g. kaj, = brez zob jesti, C.; — 2) schlecht geigen, fiedeln, Jan., C.; — vsak svojo guli = vsak svojo gode, Gor.; — 3) ausziehen, schinden ( fig.), prellen, bedrücken, Cig., Jan., nk.; gulijo ga, dokler čutijo, da ima kak krajcar, jvzhŠt.
  19. gulı̑vəc, -vca, m. der Schinder ( fig.), Valj. (Rad).
  20. gȗlj, m. = stegno, Drežnica- Erj. (Torb.); pl. gulji, die Hüften, Tolm.- Štrek. (Let.).
  21. gúlja, f. 1) die Schindmähre, Z.; — 2) das Schwein, Jan., SlGor.- C.; — 3) kleine, elende Wirtschaft, die Frette, C.; — prim. guliti.
  22. gúna, f. freier Platz im Dorf, wo zwei Wege sich kreuzen, Štrek.; — "svet za hišo ali okolo hiše", Krn- Erj. (Torb.); — pogl. gumno.
  23. gȗnca, f. die Schaukel, Cig., ZgD., Gor.- M.
  24. gȗncałnik, m. der Schwungriemen an den Kutschen, Cig.
  25. gȗncati, -am, vb. impf. schaukeln; g. se, sich schaukeln, Cig., Jan., Kr.; wackeln, C.; voz se gunca, Z.
  26. gȗnda, f. der Dummkopf, Rib.- M., C.
  27. 1. gȗngati, -am, vb. impf. die Viola spielen, C.
  28. 2. gȗngati, -am, vb. impf. = gugati, Blc.-C.
  29. gúngəlj, -glja, m. der Baumknoten, der Knorren, C.; — der Finger- oder Fußknöchel, Rez.- C.; — prim. it. gongola, die Halsgeschwulst, C. (?)
  30. gungljáti, -ȃm, vb. impf. mit großen, mageren Füßen einhergehen, Rez.- C.; — prim. gungelj.
  31. gúnj, m. die Kotze, Cig., Jan., C., BlKr., jvzhŠt.
  32. gúnja, f. die Kotze, C.; — kotziges Kleid, Trst. (Let.), Mursko polje; — prim. it. gonna, srlat. gunna, Mik. (Et.).
  33. gunjár, -rja, m. der Kotzenverfertiger, Jan.
  34. gúnjast, adj. kotzig, zottig, C., Z.; gunjast pes, vol, ob Muri- Trst. (Let.).
  35. gúnjavəc, -vca, m. človek s kuštravimi lasmi, ob Muri- Trst. (Let.).
  36. gúnọ, * n. kmetske hiše dvorišče, Kras, Goriš.; pogl. gumno.
  37. 1. gúra, f. die Schindmähre; — prim. bav. gurr, f. Mik. (Et.).
  38. 2. gúra, f. nekak gumb iz smole, Dol.
  39. guráča, f., nam. igrača, Mur., C., vzhŠt.; latinščina mu je bila gurača, Raič ( Let.).
  40. gúrati, -am, vb. impf. 1) abnützen, schartig, stumpf machen, Fr.- C.; nož g., Z.; — 2) über die Kräfte anstrengen, plagen, C.; živino g., Z.; g. se (tudi: gurati), sich plagen, Goriš.- Štrek. (Let.), Gor.
  41. gúrati se, -am se, vb. impf., nam. igrati se, C., Mik., vzhŠt.; (g. si, Jan.).
  42. gurgáti, -ȃm, vb. impf. girren, Dict.
  43. gurgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. girren, Jan. (H.).
  44. gusár, -rja, m. der Seeräuber, der Pirat, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. gusar, it. corsare.
  45. gusȃrstvọ, n. die Seeräuberei, das Piratenthum, Cig., Jan.
  46. gúsniti, gȗsnem, vb. impf., nam. golsniti, mucksen, Blc.-C.; ves čas ni gusnil, Tolm.- Erj. (Torb.).
  47. gúša, f. der Kropf, Notr. (V.)- Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. guša.
  48. gúšavəc, -vca, m. der Kropfige, Jan.
  49. gúščar, -rja, m. = guščer, Jarn., Jan.
  50. gúščer, -ra, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), C., Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 2) pl. guščeri, die Halsdrüsengeschwulst, Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 3) = mišca (Muskel), kajk.- C.; — prim. kuščer, kuščar.
  51. gúšica, f. dem. guša, das Kröpfchen, Cig.
  52. gúšiti, gȗšim, vb. impf. würgen, ersticken, Cig., ogr.- C.; — hs.
  53. gúštara, f. die Bouteille, Vrtov. (Vin.); — prim. hs. goštara iz novogr. γαστέρα, Dan.
  54. gūta, f. die Apoplexie, kajk.- Valj. (Rad); — prim. lat. gutta, it. gotta, Mik. (Et.).
  55. guturāləc, -lca, m. der Gutturallaut, nk.
  56. guvernér, -rja, m. vladarski namestnik v deželi, der Gouverneur.
  57. gúvnọ, n., Trst. (Let.), pogl. gumno.
  58. 2. gúza, f. 1) der Hintere, Jan., Štrek., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Höcker, Kr.- Valj. (Rad); — 3) der Beutel am Beutelnetz, V.-Cig.; — 4) pl. guze = bize, Blc.-C., Z.; — 5) = gož, f. 1), V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Ig; ("pravilno je pisati: goza", Let. 1883, 230., goza, Hinterbacken, Mik. [Et.]).
  59. 1. gúzati, -am, vb. impf. 1) falten, C.; — 2) guzan, gefaltet, faltig; guzana janka, faltiger Weiberkittel, Npes.- Kres, C., Mursko polje.
  60. 2. gúzati, -am, vb. impf. 1) mit zahnlosem Munde beißen, saugen, Mur., C., Z.; — 2) g. (se), mit dem Hintern wetzen, C.; = drsati se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) schleppen, GBrda.
  61. 3. gúzati, -am, vb. impf. ad 2. guzniti, = crkati, M.
  62. gúzəlj, -zlja, m. der Hinterbacken, BlKr.; — der Hühnersteiß, BlKr.
  63. gúzica, f. dem. guza; der Hintere, Cig., Jan., BlKr., Št., GBrda.
  64. 1. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = suniti, Krn- Erj. (Torb.).
  65. 2. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = crkniti, Št.- C.; — prim. golsniti. (?)
  66. gvajacīn, m. das Guajazin ( chem.), Cig. (T.).
  67. gvājak, m. der Guajakbaum (guajacum officinale), Cig.
  68. gvājakov, adj. Guajak-: gvajakova kislina, die Guajaksäure, Cig. (T.); gvajakova smola, das Franzosenharz, Cig.
  69. gvanāko, m. = divja lama (auchenia huanaco), Erj. (Ž.).
  70. gvāno, m. obiloma nakopičen ptičji gnoj, der Guano, Nov.
  71. gvardijȃn, m. samostanski načelnik, der Guardian.
  72. gvazdati, -am, vb. impf. dumm schwätzen, C., Z.
  73. gvir, m. = bubuj, Z., Frey. (F.); pogl. 2. vir.
  74. gvǫ̑zd, m. der Keil, der Nagel, Cig., C., Vrt.; — stsl., rus.
  75. gvozdíti, -im, vb. impf. = gozditi, verkeilen, Cig.
  76. hà, interj. bah! ha, kaj je meni za to! — ha, ha! ali: ha, ha, ha! (izraža smeh); — há? tako vpraša, kdor ni razumel česa.
  77. hába, f. der Flügel, der Fittig, Kor.- Jarn., Guts., Mur., Jan., C., Št.- Valj. (Rad); stara ptičke ob hudi uri ogrne s habami, C.
  78. habȃckati, -am, vb. impf. mit einem Stößel stoßen, Zora.
  79. habáč, m. = bahač, C.
  80. habàn, -ána, m. der Bengel, Cig., Jan., C.
  81. 2. hábanje, n. 1) das Schonen, ogr.- M.; — 2) das Meiden: h. grehov, C., kajk.- Valj. (Rad).
  82. hábast, adj. 1) geflügelt, Mur., C.; — 2) übermüthig, C.
  83. habȃt, m. = hebat, Dict., Mur., Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  84. 1. hábati, -am, vb. impf. 1) puffen, Z.; stoßen, Cig.; z rogovi h., Gor.; — 2) wehen: vročina haba od koga ali česa, Dol.; plamen haba = šviga, C.; — 3) ungeschlacht, plump einhergehen, C., Z.; — 4) = bahati, C.; — 5) = bljuvati, Kras; — prim. hebati.
  85. 2. hábati, -am, vb. impf. 1) h. kaj, etwas hintanhalten, C.; — verschonen, schonen, Meg., Dalm., M.; — h. kaj od koga, česa, behüten, C.; h. koga česa, jemanden vor etwas warnen, C.; — 2) h. se česa, sich vor etwas hüten, sich einer Sache enthalten, Habd.- Mik., ogr.- M., C.; — prim. stsl. habati sę, sich enthalten.
  86. habdovína, f. neka rastlina, BlKr.- DSv. (menda = habat).
  87. habed, m. = habat, C.
  88. habet, m. = habat, C.
  89. habę́ti, -ím, vb. impf. schwach werden, C.
  90. 1. hábiti, * hȃbim, vb. impf. verderben, beschädigen, Habd.- Mik., Cig., C., BlKr.- M.; žganje jim od leta do leta bolj glave habi, Nov.; vino se habi, Navr. (Let.); — schänden, Fr.- C.
  91. 2. hábiti, * -im, vb. impf. mit den Flügeln stoßen, fliegen, C.; ptice pod nebom habijo, Slom.; — pren. prahlen, C.; — prim. haba.
  92. 3. hábiti, * -im, vb. impf. h. se = habati se, C.; — prim. 2. habati.
  93. 4. hábiti, * -im, vb. impf., C., pogl. hapiti.
  94. 1. habljáti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Z.; — 2) prahlen, M.
  95. 2. habljáti, -ȃm, vb. impf. hastig zusammenklauben, C.
  96. hábniti, hȃbnem, vb. pf. 1) stoßen, puffen, Cig., Kras; mit der Faust o. dem Ellbogen stoßen, Štrek.; prim. hebniti; — 2) schwach, müde werden, C.; hinsinken, hinstürzen, Cig., Nov.- C.
  97. hȃbnjak, m. der Fegewisch, C.; — prim. haba.
  98. hábnjenje, n. das Ausstoßen ( z. B. beim Fechten), Cig.
  99. habováti, -ȗjem, vb. impf. = varovati: h. bolnika, h. pijanca, da ne pade, C.; — h. se, sich hüten: starec se habuje, geht vorsichtig, C.; h. se česa, sich vor etwas hüten, C.
  100. hábra, f. ženska, ki se mnogo usti, Gor.

   25.001 25.101 25.201 25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA