Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (25.348-25.447)

  1. grǫ̑dnica, f. das Brustbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  2. gròf, grófa, m. der Graf; mejni g., der Markgraf, pokneženi g., der gefürstete Graf, Cig., Jan., nk.
  3. grofə̀k, -fkà, m. dem. grof, Valj. (Rad); tudi: grȏfək.
  4. grofíca, f. = grofinja, Mur., Jan., Valj. (Rad).
  5. grofovína, f. die Grafschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; Celjska g., Vest.; mejna g., die Markgrafschaft, poknežena g., die gefürstete Grafschaft, Cig. (T.).
  6. grōg, m. gorka voda z rumom, der Grog.
  7. gròh, gróha, m. der Tuff, vulkanski g., Erj. (Min.); — prim. hs. gruh.
  8. gróhati, -am, vb. impf. 1) grunzen, Jan. (H.); — 2) = biti, mahati: s pestjo g., Bes.; — 3) in Falten schlagen: Bele Kranjice svojo obleko grohajo, BlKr.- M.
  9. grohòt, -óta, m. lautes Lachen, grobes Gelächter, Habd.- Mik., Cig., nk.
  10. grohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) grunzen (o svinjah, kadar sovražnika vidijo), C.; — 2) g. se, überlaut, grob lachen, Dict.- Mik., Cig., nk.
  11. grohótən, -tna, adj. grob (o smehu), nk.
  12. grǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Z.
  13. grǫ́la, f. 1) die Koralle, vzhŠt.; sploh kroglice, kakršne ženske nanizane nosijo okolo vratu, Plužna- Erj. (Torb.); Kaj na šinjaku, kaj na šinjaku? Grole jej klepečejo, Npes.- Kres; — 2) das Rosenkranzkügelchen, vzhŠt.- C.; — 3) der Tropfen, die Thräne, SlGor.- C.; — prim. nem. Koralle, kor.-nem. gralle, = Rosenkranzkügelchen, C.
  14. grǫ́lica, f. dem. grola, SlGor.- C.; jagoda na molku, KrGora- DSv.
  15. grōp, m. die Quaste, der Hutzopf, Blc.-C.; — prim. it. groppo, der Knoten.
  16. grōpa, f. eine zu Sohlleder gegerbte Rindshaut, Z., Cig.; (morda od it. groppa, der Pferderücken?).
  17. grosulār, -rja, m. vrsta granatov, der Grossularstein, C., Cig. (T.).
  18. gròš, grǫ́ša, m. der Groschen; — coll. brez groša, geldarm; ima zadosti groša, er hat genug Geld, Slc.
  19. groščə̀k, -čkà, (-čəkà), m. dem. grošek.
  20. grošə̀k, -škà, m. dem. groš, Valj. (Rad); tudi: grǫ̑šək.
  21. grošìč, -šíča, m. dem. groš; nekoliko revnih grošičev, ein Paar kahle Groschen, Cig.
  22. grošı̑čək, -čka, m. dem. grošič, Valj. (Rad).
  23. grošník, m. das Groschenstück, C.
  24. grǫ̑t, m. 1) der Trichter, die Gosse in der Mühle, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.- Nov., Valj. (Rad); — 2) der Rumpf der Weinpresse, BlKr.; — 3) der Trichter im Stalle (skozi grot mečejo seno s poda v hlev), Vrt.; — 4) der Abgrund, Jan.; — prim. stvn. grant, krant, Gefäß für Flüssigkeiten, Mik.; bav. grand, der Trog, C.
  25. grota, f. der Leiterwagen, Rez.- C.; = pl. grote, Guts.- Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.
  26. grǫ̑tati, -am, vb. impf. g. z rokami, trichterförmig mit den Händen kreisen, Telov.
  27. grǫ̑tčək, -čka, m. dem. grotec, Valj. (Rad).
  28. grǫ̑təc, -tca, m. dem. grot, Valj. (Rad).
  29. grǫ̑tək, -tka, m. dem. grot, Valj. (Rad).
  30. grotən, -tna, m. der Leiterwagen, KrGora; — prim. grota.
  31. gróza, f. 1) das Grausen, der Schauder; smrtna g., das Todesgrauen; groza me je česa, mir graut vor etwas; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken, Ravn.- Mik.; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.- Mik.; groza ga je pogledati, es ist ein Graus ihn anzusehen; groza me obhaja, izpreletuje, grabi, Schauer durchläuft mich; — 2) außerordentlich große Menge: groza ljudí; — 3) = adv. schrecklich: nastopi sedem groza hudih letin, Ravn.
  32. gròzd, grózda, m. die Traube, pos. die Weintraube; sv. Martina g., die nicht zur gehörigen Reife gelangende Traube, der Härtling, Jan., jvzhŠt.
  33. grózdast, adj. traubenförmig, Cig., Jan.; traubig: kapniki se nahajajo v grozdastih podobah, Erj. (Min.).
  34. grozdə̀k, -dkà, m. 1) dem. grozd, Valj. (Rad); — 2) die Traubenhyacinthe (muscari botryoides), Rodik- Erj. (Torb.); tudi: grȏzdək.
  35. grozdìč, -íča, m. dem. grozd; das Träubchen.
  36. grozdík, m. dem. grozd; das Träubchen (na srobotini), Mik., Valj. (Rad).
  37. grǫ́zdje, n. coll. Weintrauben; g. zobati, trgati; suho g., Rosinen, Fr.- C.; Zibeben, Cig.; laško g., die Johannisbeere, C.; = kresno g., = kresno grozdjiče, Cig., kosmato g., die Stachelbeere, Blc.-C.; kačje g., der schwarze Nachtschatten (solanum nigrum), Erj. (Rok.), = pasje g., ogr.- C.; pasje g., tudi: die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; morsko g., die Meertraube (uvae marinae), die Eier des Tintenfisches, Erj. (Ž.).
  38. grǫ́zdjiče, n. dem. grozdje; 1) suho g., getrocknete Weinbeeren, kleine Rosinen ("Weinberl"), Dict., Cig., BlKr.; — 2) rdeče g., die Johannisbeere (ribes rubrum), Cig., Jan., Tuš. (R.); = kresno g., Mur., Cig., Jan., M.; = sv. Ivana g., okoli Gorice- Erj. (Torb.); = laško g., Mur., Cig.; = kurje g., Cig.; belo kresno g., die weiße Johannisbeere, Cig.; — bodeče g., die Stachelbeere (ribes grossularia), Cig., C.; = kosmato g., V.-Cig., Jan., Nov.- C.
  39. grozdníca, f. die Traubenhaut im Auge (uvea), Cig.
  40. grozdník, m. der Traubenstein, Cig.
  41. grozdonǫ̑səc, -sca, m. der Traubenträger, Cig.
  42. grozdǫ̑vljiče, n. dem. grozdovlje, Navr. (Let.).
  43. grózən, -zna, adj. 1) schauderhaft, entsetzlich; — grozno, in hohem Grade, sehr; grozno lepa žena, C.; grozno se smejati, unbändig lachen, Cig.; — grozno ljudi, eine ungeheuere Menge Menschen, Cig.; — 2) stattlich, schön, Gor., Tolm., Savinska dol.- C.; grozni fantje, Npes.-K.; aufgeputzt: grozno dekle, Gor.
  44. grózənski, adj. = grozanski, schrecklich, schauderhaft, Jan., ogr.- M., C.
  45. grózica, f. der Schauder, der Abscheu, der Ekel, Mur.
  46. grozı̑telj, m. der Droher, Jan.
  47. 1. grozíti, -ím, vb. impf. tauchen, senken, Dalm., Danj.- C.
  48. 2. grozíti, -ím, vb. impf. 1) furchtbar machen, brada ga grozi, Gor.- Mik.; — 2) g. komu, Cig., Jan.; nav. g. se komu, jemandem drohen; grozi se, stori pa nič; — 3) g. koga, jemanden schrecken, ZgD.- M., Mik.; — g. se, schaudern, sich entsetzen, Cig., Jan., C.; — 4) grozi me, es schaudert mich, Cig., Jan.; — ich habe keine Lust, ich habe Ekel, Slom.- C., Št.; grozi me po zimi v cerkev hoditi, vzhŠt.; grozi me posta, ich habe keine Lust zu fasten, C.; — 5) grozi se mi, es schaudert mich, Jan.; es fällt mir lästig, beschwerlich: grozi se mi delati, iz hiše iti, Fr.- C.
  49. grozı̑vəc, -vca, m. der Droher, Cig.
  50. grozljìv, -íva, adj. 1) grausig, Jan. (H.); — grauslich, Guts.; — ekelhaft: grozljivo delo, C.; — 2) komur se delati grozi: träge, arbeitsscheu, Fr.- C.
  51. grozovı̑nski, adj. = grozovit, Mur., Cig., Jan.; ungeheuer, Kos.- M.
  52. grozovı̑t, adj. schaudervoll, schauerlich, entsetzlich; — grausam, Mur., Cig., Jan., nk.
  53. grozovı̑təc, -tca, m. ein schrecklicher, grausamer Mensch, Valj. (Rad).
  54. grozovı̑tnež, m. der Schreckliche, der Wütherich, der Unmensch.
  55. grozovı̑tnica, f. die Schreckliche, die Grausame, Valj. (Rad).
  56. grozovı̑tnik, m. = grozovitnež, Cig., Jan., C.
  57. grozovı̑tost, f. die Schauderhaftigkeit, die Entsetzlichkeit; — die Brutalität, die Grausamkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  58. grozovlȃdje, n. die Schreckensherrschaft, Cig.; der Terrorismus, Cig. (T.).
  59. grǫ́žati, -am, vb. impf. g. kaj, etwas umrühren, in etwas herumwühlen, Jan., ogr.- C.; z žlico grožati vročo hrano, juho, ogr.- C.; — prim. 1. groziti, grez-niti.
  60. grožník, m. der Droher, C.
  61. gróžnja, f. die Drohung; prošnja in grožnja ne pomaga, es hilft weder Bitten noch Drohen, C.
  62. gŕpa, * f. 1) der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; turščična pogača na vernih duš dan, Fr.- C.; — 2) die Honigwabe, die Wachsscheibe, ogr., Fr.- C.; — prim. prga.
  63. grsiti se, -i se, vb. impf., Krelj, pogl. grstiti se, grustiti se.
  64. grsóba, f. der Greuel: gnus ali grsoba, Krelj; — prim. grsiti se.
  65. gȓst, f. kar se enkrat prime sè stisnjeno dlanjo, eine Handvoll, Tolm.- Erj. (Torb.), C.; g. slame, Vrt.
  66. grstíti se, -í se, vb. impf. = grustiti se, ekeln, Cig., Fr., ogr.- C.
  67. grtȃłnik, m. = požiralnik, Poh.
  68. grtàn, -ána, m. = grtanec, Cig., Jan., C.
  69. grtánəc, -nca, m. 1) der Schlund, die Kehle, die Gurgel, Cig., Jan., Fr.- C.; die Speiseröhre, SlGor.; — 2) der Adamsapfel, Cig., C.; = hrustanec, der Knorpel, Bes.
  70. grȗbati, -am, vb. impf., Nov., pogl. grobati.
  71. grúča, f. der Klumpen; g. rude, eine Erzstufe, Cig. (T.); granitna g., ein Granitblock, Cig.; gruče zlata, Ravn.; g. masti, ein Fettklumpen, Cig.; v gruče se lomiti, sich klümpern, Cig., Jan.; eine Mehrheit zusammengedrängter Dinge: g. lešnikov, Notr.- Lašče- Levst. (Rok.); g. fig, Dalm.; die Gruppe: g. ljudi, nk.; v gručah stoje znanci, Jurč.; — prim. it. gruzzo, der Haufe, Levst. (Rok.).
  72. grúčast, adj. klumpig, Dict., Mur., Cig., Jan., C.; g. kruh, Pohl. (Km.).
  73. gručàt, -áta, adj. voll Klumpen, holperig, Cig.
  74. grúčav, adj. klumpig, derb: gručava ruda, das Derberz, Cig. (T.); največ je kamena sol gručava, Erj. (Min.); = poln gruč, Jan.
  75. grúčica, f. dem. gruča.
  76. grúčiti se, -im se, vb. impf. sich klümpern, Cig., C.
  77. grúda, f. die Scholle, die Erdscholle; pod grudo koga spraviti, jemandes Tod verursachen, ogr.- C.; pod grudo iti, sterben, Št.- C.; gefrorener Koth und Schnee auf den Straßen, Rib.- M., C.; — der Klumpen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); g. zlata, ein Klumpen Gold, Cig.; g. apnenega kamena, Dol.; g. soli, ein Klumpen Salz, der Salzstock, SlGor., Fr.- C.; krvna g., der Blutkuchen, Erj. (Som.).
  78. grúdast, adj. schollicht, klumpig, rauh, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; g. pot, rauher Weg, Cig.
  79. grudàt, -áta, adj. schollig, klumpig, Cig., Jan.
  80. grúdəlj, -dlja, m. der Bartgrundel (cobitis barbatula), Z., Blc.-C.; — iz nem.
  81. grúdən, -dna, m. der Monat December, Mur., Cig., Jan.
  82. grúdən, -dna, adj. voll Klumpen, holprig, Z.; če so božične kvatre lužne, to so velikonočne grudne (voll gefrorener Erd-, Schnee- und Eisklumpen), Erj. (Torb.).
  83. grúdica, f. dem. gruda; das Klümpchen.
  84. grúdičast, adj. klümpchenartig; — voll Klümpchen, Mur., M.
  85. grúditi, -im, vb. impf. 1) in Klumpen zertheilen: g. se, sich klümpern, Cig.; — 2) zerbeißen, Jarn., Cig.; kruh g., Jurč.; suhe skorjice g., Andr.; g. orehe = z zobmi treti, Svet. (Rok.); kost g., an einem Beine knorpeln, Cig.; krava travo grudi, frisst Gras, Jap., Hip.- C.; — trdo cesto g., eine holprichte Straße wandern, Z.; — pren. besede g., ein Wortklauber sein, V.-Cig.; — 3) plagen: lakota ga grudi, Cig.; mraz me grudi, es fröstelt mich, Jan.; skrb me grudi, die Sorge peinigt mich, Let.- C.; — tudi: grudíti.
  86. grȗdje, n. coll. Schollen, Klumpen, ogr.- Valj. (Rad).
  87. grȗdnat, adj. voll Klumpen, rauh, holperig, Cig.
  88. grȗdnik, m. = gruden, C.
  89. grúdnovəc, -vca, m. der im December gefallene Schnee, Dol.
  90. 1. grȗh, m. das Steingerölle, Kras- Erj. (Torb.); der Schutt, Hal.- C.; — pogl. groh.
  91. 2. grȗh, m. žerjav, der Kranich (ardea grus), Guts., C., Frey. (F.); — prim. lat. grus. (?)
  92. grȗj, m. die Muräne (muraena helena), Erj. (Z.); — prim. hs. gruj, it. grongo.
  93. grúkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, Cig.
  94. grúkavt, m. der Tauber, C.
  95. grúliti, -im, vb. impf. girren, Mur., Cig., Jan.; golob gruli, Z.
  96. grùnt, grúnta, m. = zemljišče, der Bauerngrund; — iz nem.
  97. grȗntar, -rja, m. der Hübler, der Großbauer, Cig.
  98. grúntati, -am, vb. impf. g. vodo, den Wassergrund suchen, Z.; g. morje, Npes.-Vraz; — grübeln; — iz nem.
  99. grúntən, -tna, adj. Grund-: grȗntne bukve = zemljiščna knjiga.
  100. grȗpež, m. der Schotter, Solkan- Erj. (Torb.); — prim. nem. Graupe.

   24.848 24.948 25.048 25.148 25.248 25.348 25.448 25.548 25.648 25.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA