Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (25.301-25.400)

  1. grlı̑čək, -čka, m. = vratič, der Rainfarn (tanacetum vulgare), Z.; — die Akelei (aquilegia vulgaris), C.
  2. gŕličica, f. dem. grlica, Mur., Prip.- Mik.
  3. gŕličji, adj. Turteltauben-, Mur., Cig., Jan.
  4. grlína, f. 1) die Wamme beim Vieh, Fr.- C.; — 2) das Fleisch am Halse, der Halsbraten, vzhŠt.- C.
  5. gŕliti, -im, vb. impf. 1) girren, vzhŠt.- C.; — 2) würgen, vzhŠt.- C.; — ängstigen, ogr.- C.; — 3) ( hs.) umhalsen, herzen, Cig., Jan., Mik.
  6. gŕlj, m. 1) grča v deski, der Knorren, Škrilje- Erj. (Torb.); — 2) ein Fichten- oder Tannenast, der als Fackelholz verwendet wird, Medv.- M.; stare grlje se strohnelih dreves iskati, Vrtov. (Km. k.); jelova treska, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krlj.
  7. grlják, m. eine Flasche mit langem Halse, Št.- Z.
  8. grljàn, -ána, m. der Kürbisstengel: vsaka buča za svoj grljan visi, BlKr.- Kres.
  9. grljánəc, -nca, m. der Flaschenhals: steklenica se za grljanec prijema, BlKr.
  10. gȓlje, n. die Rachenhöhle, Strp.; der Rachen, Mur.
  11. grlję̑vəc, -vca, m. smreka z grlji, Dol.
  12. grljíca, f. kleiner Kienspan, M., Blc.-C.; — prim. grlj.
  13. grłnják, m. eine Flasche mit großem Hals, vzhŠt.- C.
  14. gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.- C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče- Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).
  15. grlonǫ̑žəc, -žca, m. grlonožci, die Kehlfüßer, Cig. (T.).
  16. 1. gŕlovica, f. die Halsenge, Mur.
  17. gŕnəc, -nca, m. 1) listni koš, Hal.- C.; — 2) der Tiegel, h. t.- Cig. (T.); — der Topf, Cig., Jan.; (po drugih slov. jezikih).
  18. gŕniti, * gȓnem, vb. impf. 1) raffen, zusammenscharren, ogr., Št.- C.; g. zrnje, C.; — 2) scharenweise gehen, wallen: ljudstvo grne v mesto, C.; ko pridejo v veliko to mesto, grnejo ljudje skupaj, Cv.
  19. grǫ̑b, grǫ́ba, adj. 1) massiv, groß: grobo hrastje, ogr.- C., Savinska dol.; groba klop, vzhŠt.; groba krava, Polj.; (pre)grobi hlebi, Pohl. (Km.); — grobo, viel: grobo ljudi, penez, vzhŠt.; krčmar grobo računi, Svet. (Rok.); — 2) großartig, stattlich: groba hiša, Lašče- Levst. (M.); groba deklina, Hal.- C.; kar zijal je, ker se mu je vse tako grobo zdelo, Levst. (Zb. sp.); — tüchtig: groba mojškra, Svet. (Rok.); — vornehm: grobi ljudje, Lašče- Levst. (M.); — sauber, hübsch: grob dečko, groba deklina, vzhŠt.- C., Mik.; grobja obleka, das prächtigere Gewand, Litija; — 3) derb, roh, ungeschlacht, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan.; groba beseda, plumpes, beleidigendes Wort, Cig.
  20. gròb, gróba, m. 1) das Grab; na grobu, am Grabe; g. kopati; starec ves v grob visi, der Alte ist dem Grabe schon sehr nahe, Dict.; — 2) das Kartoffelgrübchen: nekoliko grobov izkopati, jvzhŠt.; — 3) nam. grot, der Mühltrichter, die Mühlgosse, vzhŠt.- C., Poh.
  21. grobáč, m. der Senker, der Gruber, vzhŠt.- C.
  22. grọ̑banica, f. 1) = grebenica, der Grubensenker, die zu vergrubende oder vergrubte Rebe, Cig., Jan., C., jvzhŠt.; — 2) die schmale Grubenhaue, jvzhŠt.; — 3) die Senkergrube, C.
  23. 1. grobár, -rja, m. 1) = grobokop, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Todtengräber (necrophorus vespillo), Erj. (Ž.); tudi: grǫ̑bar.
  24. 2. grọ̑bar, -rja, m. der Weingartengruber, C., jvzhŠt.; — prim. grobati.
  25. grọ̑bati, -am, vb. impf. Reben absenken, gruben, Cig., Jan., jvzhŠt.; — menda iz nem. gruben, Levst. (Rok.).
  26. grȏbəc, -bca, m. dem. grob.
  27. grobə̀k, -bkà, m. dem. grob.
  28. grọ̑bəljnik, m. tisti, ki groblje dela, C.
  29. grobìč, -íča, m. dem. grob, Cig., Jan.
  30. grobijȃn, m. ein grober Mensch, der Grobian.
  31. grobijȃnčevati, -ujem, vb. impf. sich grob benehmen, ogr.- C.
  32. grobijȃnəc, -nca, m. = grobijan, C.
  33. grobína, f. die Kunstlosigkeit, die Roheit, Dict., Mik.
  34. grobíšče, n. die Grabstätte, der Begräbnisplatz, der Friedhof; — die Grabesstelle: od posestnih grobišč jemati plačilo, Levst. (Nauk).
  35. grǫ̑bje, n. coll. die Gräber, der Friedhof, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); židovsko g., Zv.
  36. grọ̑blja, f. der Steinhaufen; iz Jeruzalema so groblje kamenja storili, Dalm.; groblje, Schutt, Ruinen, Cig., Jan., M.; pos. kup kamenja z njive pobranega, Jarn., Ljub.; ledniška g., die Moräne, Jes.
  37. grobníca, f. die Grabkammer, die Gruft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; die Grabhöhle, Mur., Jan.
  38. grobník, m. der Todtengräber, Jan.
  39. grobokòp, * -kǫ́pa, m. der Todtengräber, Cig., nk.
  40. grobolẹ́tinast, adj. mit starken Jahresringen, grobjährig, V.-Cig.
  41. groborùn, -rúna, adj. mit grobem Vlies, Jan.
  42. grobọ̑st, f. 1) die Ansehnlichkeit, die Großartigkeit, Z.; — prim. grob 1), 2); — 2) die Derbheit, die Grobheit, Mur., Cig., Jan.
  43. grǫ̑d, m. 1) der Mühltrichter, Cig., C., M., Št.; "posoda v mlinu, v katero se žito vsipa, da potem po koritcu na kamen pada", Mik.; = pl. grodi, Ig; — 2) der Brunnenkasten, ogr.- C.; — 3) die Schiebtruhe, Mur., Cig., Jan., Nov.- C.; SlGor.; — prim. grot.
  44. grǫ̑d, f. die Brust: skopčeva g., die Hammelbrust, Cig.; nav. pl. grodi, die Brust, Habd.- Mik., Kor.- Cig., Cig. (T.), DZ.; ("hrod", das Gerippe, Guts.; grod, m.: pod grodom, unter den Rippen, C.).
  45. grǫ̑dək, -dka, m. dem. grod, kleine Schiebtruhe, Mur.
  46. grǫ́dəlj, -dlja, m. das Roheisen, das Schmelzeisen, V.-Cig., Gor.- C.; topovi iz grodlja, Let.; — der Eisenklumpen (gródelj), Gor.- DSv.
  47. grǫ̑dje, n. das Gerippe (hrodje, Guts., Jarn.); — prim. ogrodje.
  48. grǫ̑dnica, f. das Brustbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  49. gròf, grófa, m. der Graf; mejni g., der Markgraf, pokneženi g., der gefürstete Graf, Cig., Jan., nk.
  50. grofə̀k, -fkà, m. dem. grof, Valj. (Rad); tudi: grȏfək.
  51. grofíca, f. = grofinja, Mur., Jan., Valj. (Rad).
  52. grofovína, f. die Grafschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; Celjska g., Vest.; mejna g., die Markgrafschaft, poknežena g., die gefürstete Grafschaft, Cig. (T.).
  53. grōg, m. gorka voda z rumom, der Grog.
  54. gròh, gróha, m. der Tuff, vulkanski g., Erj. (Min.); — prim. hs. gruh.
  55. gróhati, -am, vb. impf. 1) grunzen, Jan. (H.); — 2) = biti, mahati: s pestjo g., Bes.; — 3) in Falten schlagen: Bele Kranjice svojo obleko grohajo, BlKr.- M.
  56. grohòt, -óta, m. lautes Lachen, grobes Gelächter, Habd.- Mik., Cig., nk.
  57. grohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) grunzen (o svinjah, kadar sovražnika vidijo), C.; — 2) g. se, überlaut, grob lachen, Dict.- Mik., Cig., nk.
  58. grohótən, -tna, adj. grob (o smehu), nk.
  59. grǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Z.
  60. grǫ́la, f. 1) die Koralle, vzhŠt.; sploh kroglice, kakršne ženske nanizane nosijo okolo vratu, Plužna- Erj. (Torb.); Kaj na šinjaku, kaj na šinjaku? Grole jej klepečejo, Npes.- Kres; — 2) das Rosenkranzkügelchen, vzhŠt.- C.; — 3) der Tropfen, die Thräne, SlGor.- C.; — prim. nem. Koralle, kor.-nem. gralle, = Rosenkranzkügelchen, C.
  61. grǫ́lica, f. dem. grola, SlGor.- C.; jagoda na molku, KrGora- DSv.
  62. grōp, m. die Quaste, der Hutzopf, Blc.-C.; — prim. it. groppo, der Knoten.
  63. grōpa, f. eine zu Sohlleder gegerbte Rindshaut, Z., Cig.; (morda od it. groppa, der Pferderücken?).
  64. grosulār, -rja, m. vrsta granatov, der Grossularstein, C., Cig. (T.).
  65. gròš, grǫ́ša, m. der Groschen; — coll. brez groša, geldarm; ima zadosti groša, er hat genug Geld, Slc.
  66. groščə̀k, -čkà, (-čəkà), m. dem. grošek.
  67. grošə̀k, -škà, m. dem. groš, Valj. (Rad); tudi: grǫ̑šək.
  68. grošìč, -šíča, m. dem. groš; nekoliko revnih grošičev, ein Paar kahle Groschen, Cig.
  69. grošı̑čək, -čka, m. dem. grošič, Valj. (Rad).
  70. grošník, m. das Groschenstück, C.
  71. grǫ̑t, m. 1) der Trichter, die Gosse in der Mühle, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.- Nov., Valj. (Rad); — 2) der Rumpf der Weinpresse, BlKr.; — 3) der Trichter im Stalle (skozi grot mečejo seno s poda v hlev), Vrt.; — 4) der Abgrund, Jan.; — prim. stvn. grant, krant, Gefäß für Flüssigkeiten, Mik.; bav. grand, der Trog, C.
  72. grota, f. der Leiterwagen, Rez.- C.; = pl. grote, Guts.- Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.
  73. grǫ̑tati, -am, vb. impf. g. z rokami, trichterförmig mit den Händen kreisen, Telov.
  74. grǫ̑tčək, -čka, m. dem. grotec, Valj. (Rad).
  75. grǫ̑təc, -tca, m. dem. grot, Valj. (Rad).
  76. grǫ̑tək, -tka, m. dem. grot, Valj. (Rad).
  77. grotən, -tna, m. der Leiterwagen, KrGora; — prim. grota.
  78. gróza, f. 1) das Grausen, der Schauder; smrtna g., das Todesgrauen; groza me je česa, mir graut vor etwas; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken, Ravn.- Mik.; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.- Mik.; groza ga je pogledati, es ist ein Graus ihn anzusehen; groza me obhaja, izpreletuje, grabi, Schauer durchläuft mich; — 2) außerordentlich große Menge: groza ljudí; — 3) = adv. schrecklich: nastopi sedem groza hudih letin, Ravn.
  79. gròzd, grózda, m. die Traube, pos. die Weintraube; sv. Martina g., die nicht zur gehörigen Reife gelangende Traube, der Härtling, Jan., jvzhŠt.
  80. grózdast, adj. traubenförmig, Cig., Jan.; traubig: kapniki se nahajajo v grozdastih podobah, Erj. (Min.).
  81. grozdə̀k, -dkà, m. 1) dem. grozd, Valj. (Rad); — 2) die Traubenhyacinthe (muscari botryoides), Rodik- Erj. (Torb.); tudi: grȏzdək.
  82. grozdìč, -íča, m. dem. grozd; das Träubchen.
  83. grozdík, m. dem. grozd; das Träubchen (na srobotini), Mik., Valj. (Rad).
  84. grǫ́zdje, n. coll. Weintrauben; g. zobati, trgati; suho g., Rosinen, Fr.- C.; Zibeben, Cig.; laško g., die Johannisbeere, C.; = kresno g., = kresno grozdjiče, Cig., kosmato g., die Stachelbeere, Blc.-C.; kačje g., der schwarze Nachtschatten (solanum nigrum), Erj. (Rok.), = pasje g., ogr.- C.; pasje g., tudi: die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; morsko g., die Meertraube (uvae marinae), die Eier des Tintenfisches, Erj. (Ž.).
  85. grǫ́zdjiče, n. dem. grozdje; 1) suho g., getrocknete Weinbeeren, kleine Rosinen ("Weinberl"), Dict., Cig., BlKr.; — 2) rdeče g., die Johannisbeere (ribes rubrum), Cig., Jan., Tuš. (R.); = kresno g., Mur., Cig., Jan., M.; = sv. Ivana g., okoli Gorice- Erj. (Torb.); = laško g., Mur., Cig.; = kurje g., Cig.; belo kresno g., die weiße Johannisbeere, Cig.; — bodeče g., die Stachelbeere (ribes grossularia), Cig., C.; = kosmato g., V.-Cig., Jan., Nov.- C.
  86. grozdníca, f. die Traubenhaut im Auge (uvea), Cig.
  87. grozdník, m. der Traubenstein, Cig.
  88. grozdonǫ̑səc, -sca, m. der Traubenträger, Cig.
  89. grozdǫ̑vljiče, n. dem. grozdovlje, Navr. (Let.).
  90. grózən, -zna, adj. 1) schauderhaft, entsetzlich; — grozno, in hohem Grade, sehr; grozno lepa žena, C.; grozno se smejati, unbändig lachen, Cig.; — grozno ljudi, eine ungeheuere Menge Menschen, Cig.; — 2) stattlich, schön, Gor., Tolm., Savinska dol.- C.; grozni fantje, Npes.-K.; aufgeputzt: grozno dekle, Gor.
  91. grózənski, adj. = grozanski, schrecklich, schauderhaft, Jan., ogr.- M., C.
  92. grózica, f. der Schauder, der Abscheu, der Ekel, Mur.
  93. grozı̑telj, m. der Droher, Jan.
  94. 1. grozíti, -ím, vb. impf. tauchen, senken, Dalm., Danj.- C.
  95. 2. grozíti, -ím, vb. impf. 1) furchtbar machen, brada ga grozi, Gor.- Mik.; — 2) g. komu, Cig., Jan.; nav. g. se komu, jemandem drohen; grozi se, stori pa nič; — 3) g. koga, jemanden schrecken, ZgD.- M., Mik.; — g. se, schaudern, sich entsetzen, Cig., Jan., C.; — 4) grozi me, es schaudert mich, Cig., Jan.; — ich habe keine Lust, ich habe Ekel, Slom.- C., Št.; grozi me po zimi v cerkev hoditi, vzhŠt.; grozi me posta, ich habe keine Lust zu fasten, C.; — 5) grozi se mi, es schaudert mich, Jan.; es fällt mir lästig, beschwerlich: grozi se mi delati, iz hiše iti, Fr.- C.
  96. grozı̑vəc, -vca, m. der Droher, Cig.
  97. grozljìv, -íva, adj. 1) grausig, Jan. (H.); — grauslich, Guts.; — ekelhaft: grozljivo delo, C.; — 2) komur se delati grozi: träge, arbeitsscheu, Fr.- C.
  98. grozovı̑nski, adj. = grozovit, Mur., Cig., Jan.; ungeheuer, Kos.- M.
  99. grozovı̑t, adj. schaudervoll, schauerlich, entsetzlich; — grausam, Mur., Cig., Jan., nk.
  100. grozovı̑təc, -tca, m. ein schrecklicher, grausamer Mensch, Valj. (Rad).

   24.801 24.901 25.001 25.101 25.201 25.301 25.401 25.501 25.601 25.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA