Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (25.148-25.247)

  1. grẹjáča, f. die Wärmpfanne, Cig., vzhŠt.- C.
  2. grẹ̑jnik, m. = grejača, Cig.
  3. grẹ́lọ, n. = ogrevalo, der Wärmer, Cig.
  4. grę̑n, -ı̑, f. die Bitterkeit, die Schwärze des Mostes, vzhŠt.- C.; vino je v greni, Z.
  5. grenadír, -rja, m. posebna vrsta vojakov, der Grenadier; (izprva = Granatenwerfer).
  6. grenčáti, -ȃm, vb. impf. bitter zu werden anfangen: mošt grenča, BlKr.
  7. grȇnčəc, -čca, m. der Bitterstoff, Cig., Jan.
  8. grénčiti, grȇnčim, vb. impf. = greniti, Mur.
  9. grȇnəc, -nca, m. 1) der Bitterstoff, Jan., Vrtov.- C.; — 2) der bittere Geschmack oder Nachgeschmack, Cig.; — der bittersaure Geschmack des Weines nach der Gährung, Dol.; mošt se letos dolgo grenca brani, Levst. (Zb. sp.).
  10. grénək, -nka, adj. bitter; g. kakor pelin, wermutsbitter; — grenke solze točiti; grenka smrt; — prim. bridek.
  11. grenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) einen bitteren Geschmack haben; Cig., C., Valj. (Rad); greni, es zieht ins Bittere, Cig.; — 2) greni mi kaj, es ist mir etwas unangenehm, C.
  12. greníca, f. 1) die grüne Schale der Nüsse, Cig., C.; — 2) das Bitterkraut (picris), Medv. (Rok.).
  13. greník, m. die Schleifenblume (iberis umbellata), Medv. (Rok.), Tuš. (R.).
  14. greníti, -ím, vb. impf. 1) bitter machen; verbittern, verleiden; g. komu veselje, življenje; — 2) grämen: to me greni, das kränkt mich, Cig., C.; — g. se, grämeln, zürnen, V.-Cig., C.
  15. 1. gréniti, * grȇnem, vb. impf. scharren: seno vkup grenejo (grenę̑jo), ogr.- Valj. (Rad).
  16. 2. greniti, -nem, vb. impf., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), pogl. gnati.
  17. grenı̑vəc, -vca, m. der Verbitterer, Cig.
  18. grenkljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich ärgern, sich kränken, C.
  19. grénkniti, grȇnknem, vb. pf. ( impf.) einen bitteren Geschmack verursachen, Mur., M.
  20. grenkóbən, -bna, adj. mit Bitterkeit versetzt, herb, bitter, Jan.
  21. grenkokǫ́žən, -žna, adj. mit bitterer Schale, Levst. (Zb. sp.).
  22. grenkoslàd, -sláda, m. der bittersüße Nachtschatten (solanum dulcamara), Tuš. (R.).
  23. grenkóta, f. = grenkost, Cig., Jan.; — etwas Bitteres: Z grenkotami ne sili več bolnika, Preš.; grenkọ̑ta, Valj. (Rad).
  24. grenkoȗstnik, m. der Bitteres liebt, M.
  25. grenkováti, -ȗjem, vb. impf. etwas bitter sein, Mur.
  26. grenkúljica, f. die Gundelrebe (glechoma hederacea), Medv. (Rok.), Tuš. (R.).
  27. grenljáti, -ȃm, vb. impf. bitterlich sein, Cig.
  28. grenóbiti, * -ȏbim, vb. impf. = greniti, Cig.
  29. grę́pati, -pam, -pljem, vb. impf., Z., Jan. (H.), pogl. hrepati.
  30. grẹ̑s, m. 1) der Gries; — 2) kiesiger Sand, Z.; — die Sandbank, C.; — prim. nem. Gries.
  31. grẹ̑snica, f. podolgovata mrežasta priprava, pod katero se nabira gres, Ig.
  32. grẹ́šati, -am, vb. impf. = pogrešati, vermissen, missen, Cig., Jan., C., Gor.
  33. grẹšíti, -ím, vb. impf. 1) fehlen, sündigen; (tudi pf. = pregrešiti, eine Sünde begehen, Cig.); g. zoper koga, kaj; — 2) verfehlen: pot g., einen Irrweg gehen, Dict., Cig.; — znali so las zadeti, da niso grešili, Dalm.- C.; — božjih pravd g., Trub., Dalm.; uma grešim = blede se mi, Dol.; — tudi: grẹ́šiti, Dict.
  34. grẹ́šnik, m. 1) der Sünder; — 2) suh vol: dva grešnika je vpregel, C., Notr.- M.
  35. grę̑špa, f. die Runzel, Jan. (H.), Bes.; — prim. it. crespa, Runzel.
  36. greštȃłka, f. trozob, tolkač, s katerim se grozdje tolče, kajk.- Valj. (Rad).
  37. grę́štati, -am, vb. impf. quetschen: grozdje g., kajk.- Valj. (Rad).
  38. grẹ̑təv, -tve, f. das Wärmen, Cig.
  39. grẹ́ti, grẹ̑jem, vb. impf. 1) wärmen; solnce greje; g. se pri peči, na solncu, sich am Ofen, an der Sonne wärmen; železo dejati gret, das Bügeleisen ins Feuer legen; dobro se je greti, po zimi in po leti, Npreg.- Soška dol.- Erj. (Torb.).
  40. grẹ́titi se, -i se, vb. impf. greti se = začenja biti gorko (spomladi), Gor.- Mik.
  41. grẹ́tje, n. das Wärmen.
  42. grẹ̑va, f. = kes, Trub.- C.; — prim. grevati.
  43. grẹ́vati, grẹ̑vam, vb. impf. greva me, es reut mich; grehov me greva, Dalm.- C.; grevajo me moji grehi; — prim. stvn. hriuwan, gereuen, Mik.
  44. grẹ̑vəc, -vca, m. der Erwärmer, Valj. (Rad).
  45. grẹ̑vinga, f. = kesanje; — prim. grevati.
  46. grę̑z, m. der Schmant, der Schlamm, Cig. (T.); — das Moor, kajk.- Valj. (Rad).
  47. grę̑z, -ı̑, f. 1) weicher und tiefer Koth, morastige Stelle, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — pl. grezi, der Morast, der Moorgrund, Mur., Jan.; — 2) der Abgrund, C., ZgD.; — navpična votlina v rudniku (Senkel), DSv.
  48. grę́za, f. = grez, blato; po obcestnih roviščih se ne sme trpeti visoka trava, grmovje in greza (blato), Levst. (Cest.).
  49. grę́zast, adj. morastig, Mur.
  50. grę́zən, -zna, adj. = morastig, C.; Schlamm-: grezna kopel, das Schlammbad, grezna melina, die Schlammbank, Cig. (T.).
  51. grezetína, f. = grezi, der Moorgrund, Dol., Svet. (Rok.).
  52. grezílọ, n. das Senkblei, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Pot.- C.
  53. grezína, f. der Morast, Jan.
  54. grezíti, -ím, vb. impf. 1) senken, C.; — 2) einsinken, Jan.
  55. grezíti se, -í se, vb. impf. grezi se mi = toži se mi, ne da se mi, Drežnica pod Krnom- Erj. (Torb.); — pogl. groziti se 7).
  56. grę̑znat, adj. sumpfig, Jan.
  57. grezníca, f. die Senkgrube, Erj. (Min.); greznice in podzemeljski jarki — so slabo osnovani, Zv.
  58. grę́zniti, grę̑znem, vb. impf. einsinken, C.
  59. grę́zovica, f. das Teichried, die Schlammbinse (heleocharis), Medv. (Rok.).
  60. grezovína, f. schlammiger Boden, der Schlickboden, Cig., Jan.
  61. grezovı̑t, adj. moorig, Cig., Jan.
  62. grezúlja, f. die Moorsimse (Scheuchzeria), Medv. (Rok.).
  63. gŕgati, gȓgam, vb. impf. 1) gurgeln, Cig.; — 2) girren, Dict.- Mik.
  64. gŕgavəc, -vca, m. 1) die Gurgel, Rez.- C.; — 2) der Adamsapfel, C.
  65. grgljáti, -ȃm, vb. impf. sprudeln: voda izpod skale grglja, Z.
  66. grgoljáti, -ȃm, vb. impf. girren, V.-Cig.; golobje so grgoljali, SlN.
  67. grgòt, -góta, m. das Gurgeln, das Röcheln, Cig., Jan.
  68. grgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) gurgeln, Cig., Jan., C.; — 2) girren, Mur., Jan.
  69. grgótəc, -tca, m. die Gurgel, C.
  70. grgotljáti, -ȃm, vb. impf. girren, Mur.
  71. grgráč, m. der Röchler, Cig.
  72. grgráti, -ȃm, vb. impf. gurgeln, röcheln.
  73. grgrȃvəc, -vca, m. der Gurgler, Cig., M.
  74. grgúkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, C., Glas.; — prim. gorgukati.
  75. grgútati, -am, vb. impf. = grgotati, Z.
  76. grgȗtəc, -tca, m. die Luftröhre, Guts., Jarn.
  77. grı̑b, m. = gribanj, SlGor.- C.
  78. 1. gríba, f. = greba (gruda, kepa): gribe tolči, Dol.; — prim. greba.
  79. gribȃnj, m. = gribanja, C.
  80. gribánja, f. der Herrenpilz (boletus edulis), SlGor.- C., Poh.- C.; — prim. glibanja.
  81. gríč, m. 1) der Hügel; — 2) ein steiniger Ort, C.; die Schutthalde, Modreja- Erj. (Torb.); peščeni plazi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — tudi: grìč, gríča.
  82. grı̑čar, -rja, m. der Hügelbewohner, Cig.
  83. gríčəc, -čca, m. dem. grič, Valj. (Rad).
  84. gríčək, -čka, m. dem. grič; 1) das Hügelchen; — 2) grički, die Rauhigkeiten, Cig.
  85. gričeváti, -ȗjem, vb. impf. den Laut "griču" hören lassen: ščinkovec gričuje, SlN.
  86. gríčevje, n. das Alpenröschen (rhododendron hirsutum), Stranje ( Gor.)- Nov.
  87. gríču, interj. posnemanje glasu ščinkavčevega, Cig.
  88. grīf, m. bajeslovno bitje, der Greif, C.
  89. grı̑gəc, -gca, m. die Grille, Rez.- C.
  90. grigetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) zirpen: grigič grigeče, Rez.- C.; — 2) klingeln, Rez.- C.
  91. grı̑gič, m. 1) = grigec; — 2) die Schelle, Rez.- C.
  92. grìl, gríla, m. der Schwabenkäfer (blatta orientalis), Št.; — die Feldgrille, Cig., Ljub.; — iz nem.
  93. grı̑lčək, -čka, m. dem. grilec; — die Hirngrille, Frey. (F.).
  94. grı̑lec, -lca, m. dem. gril; — der Hirngrillvogel, die Hirngrille (fringilla serinus), Frey. (F.), Erj.- C.; — iz nem.
  95. grı̑lək, -lka, m. dem. gril; — die Hirngrille, C.
  96. grı̑nəc, -nca, m. = blask, Frey. (F.).
  97. grínja, f. die Milbe, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — hs.
  98. grı̑nt, m. das Kreuzkraut: masleni g., das gemeine Kreuzkraut (senecio vulgaris), Cig., C., Medv. (Rok.), Tuš. (B.), Nov., Vrt.
  99. grínta, f. 1) der Grind, die Räude; pl. grinte, die Räude (als Ausschlagskrankheit), die Krätze; — 2) die Flachsseide (cuscuta epilinum), SlGor.- Erj. (Torb.); — iz nem.
  100. gríntav, adj. grindig, räudig, BlKr.; milostljiva mati grintavo deco češe, Npreg.- Jan. (Slovn.).

   24.648 24.748 24.848 24.948 25.048 25.148 25.248 25.348 25.448 25.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA