Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (2.501-2.600)

  1. 2. mı̑r, m. 1) die Mauer, Guts., Jan., Poh., Rož.- Kres, Bolc- Erj. (Torb.); bes. die Mauer ohne Mörtel, z. B. zur Einfriedung, Rez., Goriš.- C.; — pl. mirovi, das Gemäuer, C.
  2. mīra, f. die Myrrhe (myrrha).
  3. mirabēla, f. francoska cibora, die Mirabelle oder Reine-Claude, Tuš. (R.).
  4. mirabēlščica, f. nekaka sliva, C.; — prim. mirabela.
  5. mirálica, f. eine Art Kreuzdorn (rhamnus rupestris), Vodice ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  6. mirár, -rja, m. der Maurer, Zilj.- C.
  7. mírən, -rna, adj. ruhig; mirno dete; mirno morje; — friedsam; miren človek.
  8. miriāda, f. = deset tisoč, die Myriade.
  9. miriamētər, -tra, m. = deset tisoč metrov, das Myriameter.
  10. mirìč, -íča, m. dem. mir; das Mäuerchen, Jan.
  11. miríka, f. = vresa, das Heidekraut (erica), Dalm.
  12. miríłən, -łna, adj. beruhigend, besänftigend, Cig., Jan.
  13. mirílọ, n. das Beruhigungsmittel, Cig., Jan.
  14. mirína, f. altes Gemäuer, Ist.- Cig., Jan.
  15. miríšče, n. das Gemäuer, die Ruinen, Jan., Kras- Erj. (Torb.); zelišča, ki rastejo na miriščih, Vrtov. (Km. k.).
  16. mirı̑telj, m. der Friedensstifter, Mur., C.
  17. mirı̑tən, -tna, adj. versöhnlich, Mik.
  18. mirı̑təv, -tve, f. die Friedensstiftung, Cig.
  19. 1. miríti, -ím, vb. impf. beruhigen, beschwichtigen, Frieden machen; če se kje kregajo, tepejo, pojdi jih mirit.
  20. 2. míriti, -im, vb. impf. = zidati, Guts., Jan., Rez.- C.
  21. mirı̑vəc, -vca, m. der Friedensstifter, Cig., Jan.
  22. mirı̑vka, f. die Friedensstifterin, Cig., Jan.
  23. mı̑rje, n. altes Mauerwerk, die Ruinen, Ist.- Cig., Jan.
  24. mirjénje, n. das Beruhigen, das Friedenstiften.
  25. mirkucı̑n, m. der Waldteufel, Mur.; pogl. merkucin.
  26. mirljìv, -íva, adj. friedfertig, Cig., Jan.
  27. mirljívost, f. die Friedfertigkeit, Cig.
  28. mírnast, adj. = mirnat: Voda teče, da vse cinglja, Izpod ogla mirnastega, Npes.-Schein.
  29. mı̑rnat, adj. gemauert, C.; mirnata miza, Kor.- C.; mirnata kajža, Npes.-Schein.
  30. mı̑rnik, m. neki siv in črn ptiček, ki se gnezdi v mire, morebiti: der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Bolc- Erj. (Torb.); — die Assel, Guts.
  31. mirnodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Jan., SlN.
  32. mirnosŕčən, -čna, adj. gleichmüthig, Jan.
  33. mirnosŕčnost, f. die Gleichmüthigkeit, Jan.
  34. mírnost, f. die Ruhe (als Eigenschaft); die Gelassenheit; die Friedlichkeit.
  35. mirodvor, m., nk., pogl. pokopališče.
  36. miroljùb, -ljúba, m. der Friedensfreund, Cig.
  37. miroljúbən, -bna, adj. friedliebend, Mur., Cig., Jan., nk.
  38. miroljȗbje, n. die Friedensliebe, Jan., nk.
  39. miroljȗbnik, m. ein friedliebender Mensch, Mur., Cig.
  40. miroljúbnost, f. die Friedfertigkeit, Jan., nk.
  41. mirolòm, -lǫ́ma, m. der Friedensbruch, Jan.
  42. mirolǫ̑məc, -mca, m. der Friedensbrecher, Cig.
  43. mirolǫ́mən, -mna, adj. friedensbrüchig, V.-Cig.
  44. mirolǫ̑mstvọ, n. der Friedensbruch, Cig., Jan.
  45. mirovalíšče, n. der Ruhepunkt ( phys.), Let.
  46. mirovȃnje, n. das Ruhigsein, das Ruhen.
  47. mirováti, -ȗjem, vb. impf. sich ruhig, friedlich verhalten; miruj! sei ruhig! Dol.- Levst. (M.).
  48. mirǫ́vən, -vna, adj. friedlich, Friedens-, Meg., Cig., Jan., ogr.- M.; mirovni čas, Dalm.; mirovni vojvoda, der Friedensfürst, Trub. (Post.); mirovni stan, der Friedensstand, DZ.; — ruhig, friedfertig: A miroven bodi, veš? Levst. (Zb. sp.).
  49. mirovı̑t, adj. friedfertig, Cig., M.; m. človek, LjZv.
  50. mirovítən, -tna, adj. = mirovit, Mur., Cig., Jan.
  51. mirovítnost, f. die Friedfertigkeit, Mur.
  52. mirovı̑tost, f. die Friedfertigkeit, Cig.
  53. mı̑rovje, n. coll. das Mauerwerk, Jan., C.
  54. mirozòv, -zǫ́va, m. der Zapfenstreich, nk.; — hrv.
  55. mīrta, f. die Myrte (myrtus).
  56. mīrtov, adj. Myrten-; m. venec.
  57. mīrtovje, n. der Myrtenwald, Cig.
  58. mirtvik, m. der Mastix, Guts.- Cig., Mur., Jan., C.; pogl. mrtvika.
  59. mísanje, n. das Haaren, Mur., Jan.
  60. mísati se, -am se, vb. impf. = misiti se, Mur., Mik.
  61. mı̑səł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.- C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.- M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.- Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica- Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.- C.; = m. Marije device, C.
  62. mı̑səłca, f. 1) dem. misel, Valj. (Rad); — 2) = dobra misel, Hal.- C.
  63. mı̑səłka, f. der Gedankenstrich, ogr.- C.
  64. mı̑səłn, -səłna, adj. Gedanken-, (mislen) Cig. (T.); intellectuell, Cig.
  65. mı̑səłnik, m. = mislec, der Denker, Cig. (T.).
  66. mı̑səłnost, f. die Denkkraft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  67. mísija, f. poslanstvo, die Mission, Cig. (T.), Cig., Jan.
  68. misijǫ̑n, m. von Missionären abgehaltener Predigtencyklus, die Mission.
  69. misijonár, -rja, m. der Missionär.
  70. misijonáriti, -ȃrim, vb. impf. Missionär sein, Navr. (Kop. sp.).
  71. misijǫ̑nəc, -nca, m. = misijonar, C.
  72. misijǫ̑nski, adj. Missions-.
  73. mísika, f. ime psici, kajk.- Valj. (Rad).
  74. mísiti se, mı̑sim se, vb. impf. sich mausen, Mur., Št.- Erj. (Torb.); sich haaren (o živini), SlGor.; — = osipati se: grozdje te trte se rado misi, Erj. (Torb.); drevo se misi, der Baum verliert das Laub, C.
  75. mı̑sləc, -sləca, -səłca, m. der Denker, Jan., C., nk.; stari miselci, LjZv.
  76. mı̑slək, -sləka, m. ime volu, kajk.- Valj. (Rad).
  77. mislı̑telj, m. der Denker, Cig. (T.), SlN.
  78. mísliti, mı̑slim, vb. impf. denken, sinnen; — misli, misli, na zadnje si to izmisli; m. na koga, kaj, an jemanden, etwas denken; m. v druge reči, an andere Dinge denken, Burg.; radi mita jemljo ino mislijo po dareh, sie haben ein Verlangen nach Geschenken, Dalm.; veliki točaj ne misli po Jožefu več, der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr, Ravn.; — m. si, bei sich denken; kaj čem tu stati? misli si in odide; sich vorstellen; misli si človeka brez rok in nog; vermuthen; ali si kaj misliš? — denken, meinen; kako misliš o tej stvari? — dobro m. komu, es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.); hudo m. komu, Krelj; — beabsichtigen; misli se oženiti; tega ne mislim storiti.
  79. mislìv, -íva, adj. 1) denkend, Z.; — verständig: Naravna je i misliva, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedankenreich: misliva pripodoba, Zv.
  80. mislı̑vəc, -vca, m. der Denker, Cig., Jan.
  81. mistērij, m. skrivnostni nauk, skrivnost, das Mysterium, Cig. (T.).
  82. misticīzəm, -zma, m. pretirana gojitev skrivnostnih naukov, der Mysticismus.
  83. místičən, -čna, adj. skrivnosten, mystisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  84. mistifikácija, f. zvoditev lahkovernega človeka, die Mystification, Cig. (T.), nk.
  85. mīstik, m. kdor se z mistiko peča, der Mystiker.
  86. místika, f. skrivnostni verski nauk, die Mystik.
  87. mìš, míši, f. 1) die Maus (mus); domača, hišna m., die Hausmaus (mus musculus); dimasta m., die Brandmaus (m. agrarius), Jan. (H.); poljska m., die Feldmaus (hypudaeus arvalis), Erj. (Ž.); — moker kakor miš; reven kakor jara miš, Jurč.; ni ptič ni miš, er hat keinen ausgesprochenen Charakter, Jurč.; slepe miši loviti, "blinde Kuh" spielen; — mìš, míša, m., Valj. (Rad), Dol., kajk.
  88. mišák, m. 1) das Mausmännchen, C.; — 2) ein unfruchtbarer Weinstock, C.
  89. mı̑šar, -rja, m. der Mäusebussard, der Mausgeier (buteo vulgaris), Cig., Erj. (Ž.).
  90. mı̑šarica, f. das Mäusegift, Cig.
  91. míšast, adj. mausfarben, V.-Cig.
  92. mı̑šca, f. 1) dem. miš; — 2) der Muskel, C., LjZv.; ( nav. mišica); — 3) der Oberarm, C.; za mišce se primeta, da bi se metala, C., vzhŠt.
  93. míše, -eta, n. das Mäuschen, Mik., Vrt.; Prišla je miška z mišeti, Npes.-K.; — mišè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  94. mı̑šəc, -šca, m. ein mausfarbenes, aschgraues Pferd, Cig., Jan.
  95. mišejẹ́dina, f. der Mäusefraß, C.
  96. míšəlj, -šlja, m. v uganki: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja; Mišelj dolu pade, Krocelj ga popade, (svinja in želod), Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  97. mišelǫ̑vka, f. die Mäusefalle, V.-Cig., Jan., M., Dol.
  98. míšenje, n. das Mausen, die Mause, Jarn., Jan.
  99. míšerba, f. die Gelbsucht, Cig., Gor.; iz nem. Missfarbe? C.; ( prim. mišvarost, Guts.).
  100. míševina, f. = mišina, Cig.

   2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA