Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (25.001-25.100)

  1. graščàn, -ána, m. der Burgbewohner, Jan.
  2. graščína, f. die Gutsherrschaft; državna g., die Domäne, DZ.
  3. graščı̑nar, -rja, m. der Gutsbesitzer, Cig.
  4. grȃšəc, -šca, m. dem. grah, Valj. (Rad).
  5. grȃšək, -ška, m. dem. grah, Valj. (Rad); g. pletenec, die Klemmerbse, Cig.
  6. gráševəc, -vca, m. der Erbsenstein, Erj. (Min.).
  7. grȃšica, f. die Wicke (vicia), Meg., Cig., C.; obilo grašice se je pokazalo po žitih, LjZv.; navadna g., die Ackerwicke, die Futterwicke ( v. sativa), Tuš. (R.); plotna g., die Zaunwicke ( v. sepium), C., Nov., Tuš. (R.); ptičja g., die Vogelwicke ( v. cracca), C., Tuš. (R.); — pren. (o svinčenkah): kaj se bojim tiste mrzle svinčene grašice! Str.
  8. grȃšič, m. die Wicke (vicia), vzhŠt.- C.
  9. grȃšičən, -čna, adj. zur Wicke gehörig: grašična moka, Wickenmehl, Cig.
  10. grȃšičnjak, m. das Wickenbrot, Cig.
  11. grášiti se, grȃšim se, vb. impf. den Erbsen ähnlich werden, erbsengroß werden: grozdje se graši, ogr.- C.; — dež se graši, der Regen friert zu Graupen, Z.
  12. grȃšnica, f. das Erbsenstroh, ( das Fisolenstroh, SlGor.- C.); — prim. grah.
  13. grȃtati, -am, vb. pf. = postati, posrečiti se, Mik., Št., ogr.; iz nem. gerathen.
  14. gratováti, -ȗjem, vb. impf. ad gratati, ogr.- Valj. (Rad).
  15. gratúne, f. pl. der Wagenkorb (für Mist u. dgl.), Z., Blc.-C.; (gretune), gnojni koš, iz bek spleten, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. grada, geflochtener Fischbehälter, lat. crates, Flechtwerk, Mik. (Et.).
  16. gravitácija, f. die Gravitation, Cig. (T.); — prim. težnost.
  17. 1. gȓb, m. = grba, Dalm., Jap.- C., Mur., Jan., Mik.; — devetih grbov trava; gemeiner Frauenmantel (alchemilla vulgaris), Josch.
  18. 2. gȓb, m. das Wappen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. rus. gerbъ, češ. herb, iz nem. Erbe, Dan.
  19. gŕba, f. 1) der Höcker, der Buckel; — der Rücken ( zaničlj.); po grbi dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen, Z.; — pl. grbe, Bodenerhebungen, Cig. (T.); — 2) die Runzel, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik.; grbe v obrazu, Gesichtsfalten, Cig.; — die Knülle, der Knitter, Cig.; — 3) die Spannerraupe, Erj. (Rok.); — 4) die Barbe (barbus plebeius), Cig., Frey. (F.), Notr.- Erj. (Torb.).
  20. grbáč, m. 1) der Höckerzahn, Erj. (Z.); — 2) der Runzelige, Mur., Mik.
  21. grbáča, f. 1) die Höckerraupe, Cig.; — 2) ein runzeliges Weib, Mur., Mik.
  22. grbáčiti, -ȃčim, vb. impf. = grbančiti, Mur., vzhŠt.- C.
  23. grbánčiti, -ȃnčim, vb. impf. runzeln; čelo g.; g. se, runzelig werden; einschrumpfen.
  24. grbánəc, -nca, m. die Runzel, V.-Cig., vzhŠt.- C.
  25. grbániti, -ȃnim, vb. impf. runzeln, knüllen, Blc.-C.
  26. gŕbast, adj. 1) höckerig, buckelig; — 2) runzelig, Mur., Cig., Mik.
  27. gŕbati, gȓbam, vb. impf. runzeln, Meg.- Mik., Mur., Jan.; (beim Nähen) Falten machen, Cig., C.
  28. gŕbav, adj. 1) höckerig, buckelig, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; — 2) runzelig, Mur., Cig., Jan.
  29. grbȃva, f. der Höcker, Mur., Cig.
  30. gŕbavəc, -vca, m. 1) der Höckerige, der Bucklige, Habd.- Mik., Cig., Jan.; — 2) der Runzelige, Mur.
  31. grbavẹ́ti, -ím, vb. impf. runzlicht werden, Fr.- C.
  32. grbȃvica, f. dem. grbava, Mur., Cig.
  33. grbavíčiti, -ı̑čim, vb. impf. runzeln, Jan. (H.).
  34. grbavína, f. die Unebenheit, die Erhöhung, V.-Cig.; grbavine na cestišči zravnati, Levst. (Cest.); grbavine ptičjih možganov, Let.
  35. grbáviti, -ȃvim, vb. impf. 1) = grbiti: krümmen, Jarn.; — 2) runzeln, Mur.
  36. gŕbavka, f. 1) die Bucklige, Z.; — 2) die Runzelige, Mur.
  37. grbȃvs, m. der Bucklige ( zaničlj.), Valj. (Rad).
  38. grbȃvščiti, -im, vb. impf. hässliche Falten bilden, sich sacken (o ohlapni obleki), Cig.
  39. gȓbəc, -bca, m. 1) der Höckerige, Cig., Jan., Nov.- C.; — 2) = grbuljec, Z.- Cig.; — 3) labod g., der Höckerschwan, Erj. (Ž.).
  40. gȓbež, m. 1) = grbec 1), C.; — 2) die Moorschnepfe (scolopax gallinula), Erj.- C.
  41. gŕbica, f. dem. grba; pri najpopolnejši gladkosti ostanejo še neznatne grbice, Žnid.
  42. grbı̑n, m. = garbin, Mik.
  43. gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.- C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.- C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.
  44. grbodȓžəc, -žca, m. der Wappenhalter, Cig.
  45. grbokázən, -zna, adj. grbokazno pismo, der Wappenbrief, Cig.
  46. grborẹ̀z, -rẹ́za, m. = grborezec, Jan.
  47. grborẹ̑zəc, -zca, m. der Wappenschneider, Jan.
  48. grboslǫ̑vəc, -vca, m. der Heraldiker, Jan. (H.).
  49. gŕbovnik, m. das Wappenbuch, Jan. (H.).
  50. grboznȃnəc, -nca, m. der Wappenkundige, Cig., Jan.
  51. grbȗljəc, -ljca, m. der Buckelochs, der Zebu, Z.- Cig., Erj.- C.
  52. gŕča, f. 1) der Knoten im Holze, der Knorren; — grče na prstih, die Gelenkknochen, Dict.; g. na niti, der Knoten am Faden, C.; — pren. stara grča, trden, star človek, ein altes Haus, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Knotengeschwulst, die Beule, Mur., Cig., Jan., Boh.- M., C.; Gospod te bo udaril s hudimi grčami na kolenih in stegnih, Dalm.; — grče v grlu, die Halsbräune, Z.; — 3) das Euter (= vime), Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) der Klumpen, Fr.- C.; der Brocken: g. mesa, Rez.- C.; — 5) ein Krug mit engem Halse, Guts., Jarn., C.; — 6) = grčasta tabačna pipa: grgranje neosnažene grče, Jurč.; — 7) der essbare Lerchenschwamm, V.-Cig.
  53. grčánək, -nka, m. das Halszäpfchen, Mur.; — prim. grčanjek.
  54. grčánjək, -njka, m. die Kehle, die Gurgel, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  55. gŕčati, -ím, vb. impf. knurren: pes grči, Z., C., Staro Sedlo- Erj. (Torb.); medved grči, der Bär brummt, C.; Kaj tam grče, kaj tam zvone? Preš.; murren, Štrek.; — girren: grlica grči, BlKr., C.; schnurren, Cig.; röcheln, Cig.; rollen, rasseln, Mur., Fr.- C.
  56. gŕčav, adj. knorrig, knotig; g. les; — pren. roh, ungebildet, M.; g. značaj, SlN.- C.
  57. grčı̑n, m. mürrische Person, Cig.
  58. gŕčiti, -im, vb. impf. würgen, Guts., Mur.; — prim. grk-ati.
  59. gŕčiti se, -im se, vb. impf. breza se grči, die Birke masert sich, Cig.; — prim. grča.
  60. gȓčnica, f. das Astloch im Baume, Cig.
  61. gȓd, gŕda, adj. hässlich; g. obraz; grdo je bilo videti, es bot einen häßlichen Anblick; grda mati, dobro kosilo, kein Unglück ohne Glück, Npreg.- Cig.; g. pot, schlechter Weg; grdo vreme, garstiges Wetter; — unfreundlich; grdo gledati, grdo se držati, eine unfreundliche, finstere Miene machen; grdo delati s kom, jemanden übel behandeln, misshandeln; arg; grdo so ga nabili, grdo je padel, Gor.; z grdo, mit unsanften Mitteln, mit Zwang, mit Gewalt; če ne gre z lepo, pa z grdo; grda navada, eine Unsitte, Cig.; grdo preklinjati, abscheulich fluchen; unflätig: grde besede, grdo govoriti; grdo govoriti o kom, jemand lästern, Cig.; grd jezik imeti, eine böse Zunge haben, ein Lästermaul sein; — ne bodi grdo rečeno, mit Respect zu melden, jvzhŠt.; = ne bodi grdo reči, Str.
  62. grdáš, m. = grdež, Cig.
  63. grdȃvs, m. grd človek, Cig.
  64. grdȃvš, f. abscheuliches Wesen ( n. pr. golazen, mrhovina), C.; tudi o človeku, C.; grdavš lakotna! Jurč.; (grdavš, m., Cig.).
  65. gȓdba, f. die Schmähung, der Schimpf, Fr.- C.
  66. gȓdež, m. 1) der Abscheuliche (im moralischen Sinne); Jezusa so ti grdeži moriti hoteli, Ravn.; — 2) das Ungeziefer, Hal.- C.; — 3) der Makel, Cig., C.
  67. grdíłən, -łna, adj. entstellend, nk.; beschimpfend, lästerlich, Cig., Jan.; g. pomen, DSv.
  68. grdı̑n, m. der Abscheuliche; Mrežo si, pajek, grdin, nedolžnim mušicam nastavil, Zv.
  69. grdíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich abscheulich machen, Blc.-C.
  70. grdı̑nka, f. abscheuliches Weib, Cig., M.
  71. grdíš, m. = grdin, Valj. (Rad).
  72. grdíti, * -ím, vb. impf. 1) hässlich machen, entstellen, Cig., Jan.; — 2) lästern, beschimpfen, verleumden, Cig.; tadeln, Blc.-C.; — g. se, zanken, M., Tolm.- Štrek. (Let.); jaz bi mu že pokazal, pa se nečem ž njim grditi, Gor.; — 3) g. se, anekeln: grdi se mi kaj, vzhŠt.- C.; svet se mi grdi, M.; — 4) g. se, zürnen, Cig.; — 5) g. se, prahlen, Kast.- C.; levinji se lisica grdi, Vod. (Izb. sp.).
  73. grdı̑vəc, -vca, m. der Lästerer, der Beschimpfer, Cig.; der Anschwärzer, Valj. (Rad).
  74. gȓdnja, f. die Beschimpfung: grdnja tvoja ga ne žali, Levst. (Zb. sp.).
  75. grdóba, f. 1) die Häßlichkeit, die Abscheulichkeit; veča grdoba se pač ne da misliti, Burg.; — 2) der Gegenstand des Abscheues: das Scheusal, der Greuel; ti grdoba! du Abscheulicher! du abscheuliches Ding! V grdobe strela trešči naj ognjena! Preš.
  76. grdóbəc, -bca, m. der Abscheuliche, Cig., jvzhŠt.
  77. grdobíčiti, -ı̑čim, vb. impf. hässlich machen, entstellen, Dol.
  78. grdobı̑n, m. = grdež 1), Cig., Jan.
  79. grdȏbnež, m. = grdež 1), Cig.
  80. grdoglèd, -glę́da, adj. unfreundlichen Blickes: g. in širokopleč velikan, Jurč.; — scheelsüchtig, Mur., Jan.
  81. grdoglę̑dəc, -dca, m. der Scheelsüchtige, Cig.
  82. grdoglę̑dež, m. der Scheelsüchtige, Mik.
  83. grdoglę́diti, -glę̑dim, vb. impf. scheel ansehen: oko, katero svojega očeta grdogledi, Ravn.; vaščanje so me prej grdogledili in mi nagajali, LjZv.; grdogledili so ga zato, da je govoril z gospodi po slovensko, LjZv.
  84. grdoglę̑dnik, m. = grdogledež, Cig.
  85. grdọ̑st, f. die Häßlichkeit, die Abscheulichkeit; tolika g. pijanega hlapca, Slom.
  86. grdóta, f. die Abscheulichkeit, M.; die Schmach, Cig., Kast.- C.; grdota in sramota, C.
  87. grdúh, m. abscheulicher Mensch, Ravn.- C., ogr.- M., Mik.
  88. grdȗn, m. abscheulicher Mensch, Cig., ogr.- M.
  89. grdȗš, m. = grdavs, Cig.
  90. grę́ba, f. der Kloß, der Erdkloß, V.-Cig., Rib.- M.; s koreninsko grebo kaj presaditi, Cv.; g. sirovega masla, ein Striezel Butter, Cig., C., Nov., Gor.- M.; grebe sirovega masla se kisajo, če se zdajci maslo ne skuha, Vod. (Izb. sp.); — prim. nem. Griebe, C.
  91. grebálọ, n. der Kohlhaken (der Schmiede), Cig.
  92. grebástati, -am, vb. impf. kratzen, scharren, Mik., Dol.
  93. grẹ́bati, * -bam, -bljem, vb. impf. 1) scharren, Mur.; sneg g., Schnee schaufeln, Jarn.; — 2) kratzen, C.; — 3) = grobati, senken, gruben: trte g., Mur.
  94. grebȃvsati, -am, vb. impf. 1) raffen, haschen: z gobcem, z roko g., Fr.- C.; — 2) heftig kratzen, C., (grab-) Z.
  95. grebávsniti, -ȃvsnem, vb. pf. 1) raffen, Fr.- C.; — 2) heftig kratzen, (grab-) Z.
  96. grę̑bəc, -bca, m. die Griebe, Savinska dol.; — iz nem.
  97. grebę̑n, m. 1) der Wollkamm, die Krämpel, Cig., Jan., DZ.; — veliki g., die Flachsraufe, Fr.- C.; die Hechel, Jan.; — pren. na g. dejati koga, durchhecheln, ZgD.; pl. grebeni, = greben, Z.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — z železnimi grebeni so njih trupla trgali, Jsvkr.; — 2) kammähnliche Dinge: der Weberkamm, Mur., Cig., C., Gor.; — die Nabe des Rades mit den Speichen, ogr.- C.; — das Kronrad ( z. B. in der Uhr), V.-Cig.; železno zobato kolo pri žagi, Notr.; — die Bezahnung am Hundehalsband, Cig.; — der Rückgrat, C.; lopatični g., die Schultergräte, Erj. (Som.); — der Hahnenkamm; g. mu raste (o človeku), es schwillt ihm der Kamm, Cig.; — der Rist am Pferdehals, Cig.; — der Grat ( mech., geogr.), Cig. (T.); die Klippe, das Riff, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Jes.; — der Gebirgskamm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — 3) razne rastline: zmajev g., die blaue Mannstreu (eryngium amethysticum), C., die Feldmannstreu (e. campestre), Cig., = lintvrnov g., Medv. (Rok.); — petelinov g., der Erdbeerspinat (blitum capitatum), Erj. (Rok.); — modrasov g., eine Art rothe Waldblume, C.
  98. grébən, -bna, adj. leicht zu krämpeln oder zu kämmen: grebna volna, preja, ogr.- C.
  99. grebenáča, f. das Kammrad, Jan. (H.).
  100. grebenálọ, n. die Kammaschine, h. t.- Cig. (T.).

   24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101 25.201 25.301 25.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA