Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (24.948-25.047)

  1. gráhorčica, f. 1) dem. grahorka; — 2) = grahasta kokoš, BlKr., Z.
  2. grahornják, m. kruh iz grahora, ogr.- Pjk. (Črt.).
  3. grahǫ̑t, m. = grahut, grober Sand, Blc.-C.
  4. gráhovəc, -vca, m. 1) = grašica, Meg.; — 2) der Erbsenstein, Cig. (T.), C.
  5. gráhovka, f. 1) die Erbsensuppe, Cig., Jan., Ravn. (Abc.); — 2) = grahor, grašica, Hal.- C.; poleg njega je stala in kimala kakor grahovka, Zora.
  6. grahȗt, m. grobkörniger Sand, der Kies, Cig.
  7. grahútast, adj. feinkiesig: grahutasta zemlja, Z., C.
  8. 1. grája, f. 1) das Verzäunen: imamo dovolj graje = dovolj graditi, Notr.; — 2) das Zaunmaterial, Habd.- Mik.; — 3) die Verzäunung, der Zaun, Mur., Cig., Jan., Nov., Gor., Dol.; Na levi, desni kak leti Grmovje, graja, cesta! Preš.; — 4) der Damm, Mur., Cig., Jan.; mlinska g., das Mühlwehr, Cig.; grajo delati, dämmen, Cig.; — 5) der Bau (eines Hauses), ogr.- C.
  9. 2. grája, f. der Tadel, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn., nk.; brez vse graje in vsega madeža, Burg.; die Schmähung, Jan.; der Schimpf, Cig.; z grajami obložen, beschimpft, C.
  10. grajáč, m. der Tadler, Cig., nk.
  11. grajàn, -ána, m. der Burgbewohner, Cig., Jan.; kdor prebiva v gradu, Levst. (Nauk); — der Stadtbewohner, Ist.- C.; der Stadtbürger, Cig. (T.); der Bürger, Vrt., Cv. II. 2., DSv. III. 87.
  12. grájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; vsakega graja, pa mu gre iz zob mahoma v nedra, der Tadel fällt auf ihn selbst zurück, BlKr.- M.; ne hvalim ga, pa ga tudi ne grajam, C.; — schmähen, SlGradec- C.; g. se, zanken: babe se grajajo, C.; — 2) graja se mi kaj, ich habe Abscheu vor etwas, Cig., C., Notr.
  13. grájavəc, -vca, m. der Tadler, Mur., Cig., Jan.
  14. grájavka, f. die Tadlerin, Mur., Cig.
  15. grȃjək, -jka, m. = ograda, Št.- Valj. (Rad).
  16. grajeník, m. 1) die Pferche, die Schafhürde, Cig.; — 2) ein eingezäunter Waldanflug, Fr.- C.
  17. grajénje, n. das Verzäunen; — das Eindämmen; — das Bauen, Šol., nk.; prim. graditi.
  18. grájica, f. dem. graja; kleiner Tadel, SlGosp.- C.
  19. grȃjka, f. die Umzäunung, ogr.- C.
  20. grákati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Valj. (Rad); kavke grakajo, kajk.- Valj. (Rad), SlN.- C.
  21. grákniti, grȃknem, vb. pf. einen krächzenden Laut von sich geben, Z., Zora.
  22. graktáti, -tȃm, vb. impf. krächzende Laute von sich geben, Mur.
  23. grān, m. stara lekarniška utež: der Gran; zlatniški gran, der Ducatengran, Cel. (Ar.).
  24. 1. grȃna, f. 1) der Zweig, kajk.- Valj. (Rad), Cig., Jan., Mik., nk.; — pren. jugoslovanske grane Slovanov, SlN.; — 2) ein Unkraut, C.; die Quecke (triticum repens), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); — tudi: die Moorhirse (sorghum halepense), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  25. granāt, m. der Granatstein, Cig., Jan., Cig. (T.).
  26. granāta, f. votla krogla napolnjena z razletnimi drobci, die Granate.
  27. granatoīd, m. rombasti dvanajsterec, das Granatoid, Cig. (T.).
  28. granātovəc, -vca, m. der Granatbaum (punica), Tuš. (B.).
  29. gránes, m. der Vers, nk.; trohajski granesi, Levst. ( LjZv.); — stsl.
  30. granẹ́ti, -ím, vb. impf. leuchten: solnce grani, Mik. (V. Gr. I. 321.); luč skozi špranje grani, Mik. (Et.).
  31. gránezəlj, -zlja, m. 1) das Wiesel, SlGor.- C.; (izrekajo tudi: "grájnežəlj", SlGor.); — 2) der Bart vom Ohr bis zum Mund, Fr.- C.; — prim. granoselj.
  32. gránfor, m. neka ptica, ogr.- Valj. (Rad); (= krokar? C.).
  33. grȃnica, f. die Landes-, Reichsgrenze, Mur., Cig., Jan., Mik.
  34. grȃničar, -rja, m. der Bewohner der einstigen Militärgrenze, der Grenzer, der Grenzsoldat, Mur., Cig., Jan., nk.
  35. grȃničarski, adj. Grenzer-; graničarski polk, das Grenzregiment, Cig., Jan.
  36. grȃničica, f. dem. gran(ic)a; kleiner Zweig, Prip.- Mik.
  37. granīt, m. zrnast, trd kamen: der Granit.
  38. gránosəlj, -slja, m. das Wiesel, Mariborska ok.- C.; — prim. rus. gornostalь, gornostaj, das Wiesel, C. ( Vest. II. 60.).
  39. gránosljək, -səljka, (-sljəka), m. dem. granoselj, (gránoslek) Mur., SlGor.
  40. grȃntati, -am, vb. impf. fressen: krava granta sadje, Krn- Erj. (Torb.).
  41. gràp, grápa, m. die Egge, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  42. 1. grápa, f. vom Regen hohl ausgewaschener Weg, der Waldstromgraben, die Bergschlucht, Cig., C., Nov., Jes.; — der Abzugsgraben, Cig., Jan., C.; grapa na njivi, Vrtov.- C.
  43. 2. grápa, f. = grampa, Cig.
  44. grápast, adj. rauh, uneben, Cig., C.; glava peklenskega Škrata je pomaljala svoj dolgi, grapasti jezik, LjZv.; — prim. grampast 2).
  45. grápav, adj. rauh, Cig., Jan., C.; grapav kakor z otrobi potresen, Pohl. (Km.); — schwammig (o repi), SlGor.- C.; — prim. grampav.
  46. grápica, f. dem. grapa; das Grübchen, M.
  47. grápina, f. po hudournikih razrit svet, Rut. (Zg. Tolm.).
  48. grása, f. coll. zerhackte Nadelholzäste als Bedeckung der Kohlenmeiler, die Beflüschung, Cig., oder als Streu, C.; — prim. št.-nem. das Graßich.
  49. grȃsati, * -am, vb. impf. kopo g., den Kohlenmeiler mit Reisern bedecken, Cig., Gor.
  50. grȃsiti, * -im, vb. impf. = grasati, Cig.
  51. grȃsp, m. die Klaue, die Kralle, Rez.- C.; — prim. it. graspo, Kamm der Weintraube. (?)
  52. grȃspati, -am, vb. impf. = praskati, Rez.- C.; — prim. kraspati.
  53. graščák, m. der Schlossherr, der Gutsbesitzer.
  54. graščàn, -ána, m. der Burgbewohner, Jan.
  55. graščína, f. die Gutsherrschaft; državna g., die Domäne, DZ.
  56. graščı̑nar, -rja, m. der Gutsbesitzer, Cig.
  57. grȃšəc, -šca, m. dem. grah, Valj. (Rad).
  58. grȃšək, -ška, m. dem. grah, Valj. (Rad); g. pletenec, die Klemmerbse, Cig.
  59. gráševəc, -vca, m. der Erbsenstein, Erj. (Min.).
  60. grȃšica, f. die Wicke (vicia), Meg., Cig., C.; obilo grašice se je pokazalo po žitih, LjZv.; navadna g., die Ackerwicke, die Futterwicke ( v. sativa), Tuš. (R.); plotna g., die Zaunwicke ( v. sepium), C., Nov., Tuš. (R.); ptičja g., die Vogelwicke ( v. cracca), C., Tuš. (R.); — pren. (o svinčenkah): kaj se bojim tiste mrzle svinčene grašice! Str.
  61. grȃšič, m. die Wicke (vicia), vzhŠt.- C.
  62. grȃšičən, -čna, adj. zur Wicke gehörig: grašična moka, Wickenmehl, Cig.
  63. grȃšičnjak, m. das Wickenbrot, Cig.
  64. grášiti se, grȃšim se, vb. impf. den Erbsen ähnlich werden, erbsengroß werden: grozdje se graši, ogr.- C.; — dež se graši, der Regen friert zu Graupen, Z.
  65. grȃšnica, f. das Erbsenstroh, ( das Fisolenstroh, SlGor.- C.); — prim. grah.
  66. grȃtati, -am, vb. pf. = postati, posrečiti se, Mik., Št., ogr.; iz nem. gerathen.
  67. gratováti, -ȗjem, vb. impf. ad gratati, ogr.- Valj. (Rad).
  68. gratúne, f. pl. der Wagenkorb (für Mist u. dgl.), Z., Blc.-C.; (gretune), gnojni koš, iz bek spleten, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. grada, geflochtener Fischbehälter, lat. crates, Flechtwerk, Mik. (Et.).
  69. gravitácija, f. die Gravitation, Cig. (T.); — prim. težnost.
  70. 1. gȓb, m. = grba, Dalm., Jap.- C., Mur., Jan., Mik.; — devetih grbov trava; gemeiner Frauenmantel (alchemilla vulgaris), Josch.
  71. 2. gȓb, m. das Wappen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. rus. gerbъ, češ. herb, iz nem. Erbe, Dan.
  72. gŕba, f. 1) der Höcker, der Buckel; — der Rücken ( zaničlj.); po grbi dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen, Z.; — pl. grbe, Bodenerhebungen, Cig. (T.); — 2) die Runzel, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik.; grbe v obrazu, Gesichtsfalten, Cig.; — die Knülle, der Knitter, Cig.; — 3) die Spannerraupe, Erj. (Rok.); — 4) die Barbe (barbus plebeius), Cig., Frey. (F.), Notr.- Erj. (Torb.).
  73. grbáč, m. 1) der Höckerzahn, Erj. (Z.); — 2) der Runzelige, Mur., Mik.
  74. grbáča, f. 1) die Höckerraupe, Cig.; — 2) ein runzeliges Weib, Mur., Mik.
  75. grbáčiti, -ȃčim, vb. impf. = grbančiti, Mur., vzhŠt.- C.
  76. grbánčiti, -ȃnčim, vb. impf. runzeln; čelo g.; g. se, runzelig werden; einschrumpfen.
  77. grbánəc, -nca, m. die Runzel, V.-Cig., vzhŠt.- C.
  78. grbániti, -ȃnim, vb. impf. runzeln, knüllen, Blc.-C.
  79. gŕbast, adj. 1) höckerig, buckelig; — 2) runzelig, Mur., Cig., Mik.
  80. gŕbati, gȓbam, vb. impf. runzeln, Meg.- Mik., Mur., Jan.; (beim Nähen) Falten machen, Cig., C.
  81. gŕbav, adj. 1) höckerig, buckelig, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; — 2) runzelig, Mur., Cig., Jan.
  82. grbȃva, f. der Höcker, Mur., Cig.
  83. gŕbavəc, -vca, m. 1) der Höckerige, der Bucklige, Habd.- Mik., Cig., Jan.; — 2) der Runzelige, Mur.
  84. grbavẹ́ti, -ím, vb. impf. runzlicht werden, Fr.- C.
  85. grbȃvica, f. dem. grbava, Mur., Cig.
  86. grbavíčiti, -ı̑čim, vb. impf. runzeln, Jan. (H.).
  87. grbavína, f. die Unebenheit, die Erhöhung, V.-Cig.; grbavine na cestišči zravnati, Levst. (Cest.); grbavine ptičjih možganov, Let.
  88. grbáviti, -ȃvim, vb. impf. 1) = grbiti: krümmen, Jarn.; — 2) runzeln, Mur.
  89. gŕbavka, f. 1) die Bucklige, Z.; — 2) die Runzelige, Mur.
  90. grbȃvs, m. der Bucklige ( zaničlj.), Valj. (Rad).
  91. grbȃvščiti, -im, vb. impf. hässliche Falten bilden, sich sacken (o ohlapni obleki), Cig.
  92. gȓbəc, -bca, m. 1) der Höckerige, Cig., Jan., Nov.- C.; — 2) = grbuljec, Z.- Cig.; — 3) labod g., der Höckerschwan, Erj. (Ž.).
  93. gȓbež, m. 1) = grbec 1), C.; — 2) die Moorschnepfe (scolopax gallinula), Erj.- C.
  94. gŕbica, f. dem. grba; pri najpopolnejši gladkosti ostanejo še neznatne grbice, Žnid.
  95. grbı̑n, m. = garbin, Mik.
  96. gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.- C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.- C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.
  97. grbodȓžəc, -žca, m. der Wappenhalter, Cig.
  98. grbokázən, -zna, adj. grbokazno pismo, der Wappenbrief, Cig.
  99. grborẹ̀z, -rẹ́za, m. = grborezec, Jan.
  100. grborẹ̑zəc, -zca, m. der Wappenschneider, Jan.

   24.448 24.548 24.648 24.748 24.848 24.948 25.048 25.148 25.248 25.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA