Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (24.901-25.000)

  1. gradȃnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže plužno drevo s kolci, Gor., Dol., Št.; — 2) stacheliges Halsband der Hunde, Cig., C., Gor.; (menda nam. gredaljnica).
  2. gradáša, f. der Wollenkamm, die Hechel, Z., C., Notr.; nav. pl. gradaše, Gor., Dol., Notr.; (gredaše) Cig., Jan., C., DZ.
  3. gradášanje, n. der Krämpelbeleg, (gred-) DZ.
  4. gradȃšar, -rja, m. der Kardätschenmacher, (gred-) Cig.
  5. gradášati, -am, vb. impf. = gradašiti, Cig.
  6. gradášavəc, -vca, m. der Hechler, der Krämpler, (gred-) Cig., Jan.
  7. gradášavka, f. die Krämplerin, (gred-) Cig.
  8. gradášice, f. pl. dem. gradaše, (gred-) Cig.
  9. gradášiti, -ȃšim, vb. impf. hecheln, krämpeln: g. volno, Dict., Notr.; (gred-), Jan.; — prim. it. cardeggiare, nem. kardätschen.
  10. grȃdba, f. 1) die Umzäunung, C.; — 2) der Wall, das Festungsbollwerk, Cig., Jan., Šol. ( češ.); — 3) der Bau, Cig., Jan., C.; ( hs.).
  11. grȃdəc, -dca, m. dem. grad, Mur.
  12. grȃdək, -dka, m. dem. grad, Mur.
  13. grádən, -dna, m. die Stein- oder Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Kras- Erj. (Torb.); (grádənj, -dnja, Štrek.).
  14. gradíca, f. kleine Umzäunung, M.
  15. gradìč, -íča, m. dem. grad; das Schlösschen.
  16. gradı̑čək, -čka, m. dem. gradič; gradovi, gradiči in gradički, Slovan.
  17. gradína, f. 1) die Umzäunung, der Hof, C., Z.; — 2) die Burg, das Schloss, die Festung, das Bollwerk, C., Raič (Slov.); — 3) die Burgruine, Cig. (T.), C.; stara g. = mirišče, C.
  18. gradínast, adj. ruinenförmig, Cig. (T.).
  19. gradíšče, n. 1) die Burgstätte, der Ort, wo ein Schloss gestanden hat, Mur., Cig.; — 2) die Ringmauer, der Schlosswall, Mur., M.; — 3) eine mit Pfählen eingefriedete Stätte, M., Z.; prim. kolišče.
  20. gradı̑ščnica, f. die Palissade, V.-Cig., Notr.- M.
  21. gradı̑ščnik, m. der Schlossbauer, Cig.
  22. gradı̑telj, m. der Baumeister, Levst. (Nauk), nk.; — hs.
  23. gradı̑teljstvọ, n. die Architectur, Nov.- C.; — das Baumeistergewerbe, Levst. (Nauk), nk.
  24. gradíti, -ím, vb. impf. 1) einzäunen; vrt, travnik g.; — 2) zudämmen, deichen, Cig.; reko g., den Strom eindämmen, Cig., Jan.; — 3) bauen: hišo, cerkev g., ogr.- C., nk. ( hs.).
  25. gradı̑vəc, -vca, m. der Heckenbinder, Cig.
  26. gradı̑vọ, n. das Baumaterial, Cig., Jan., DZ., nk.; pren. das Material, Jan., nk.; g. nabirati za kako znanstveno delo, nk.
  27. gradjàn, -ána, m., nk., pogl. grajan.
  28. gradlı̑nəc, -nca, m. = graden, jvzhŠt.; (izgovarjajo tudi "graglinec", menda nam. gradninec?).
  29. 1. gradník, m. 1) der Verzäuner, Z.; tisti, ki plot dela, C.; — 2) der Schloss- oder Burghauptmann, Cig., Jan.; — der Schlossherr, Z.; Gradnik ga (krompir) rad v salati je, Npes.-K.; Na strmi grad, — Kjer mlad gradnik bolan leži, Preš.
  30. 2. gradník, m. = graden, Z.
  31. gradnják, m. = graden, Trst. (Let.).
  32. gradováti, -ȗjem, vb. impf. gradieren ( chem.), Cig. (T.).
  33. gradǫ́vən, -vna, adj. = gradski, M.; gradov(e)na vrata, ogr.- Mik.
  34. grȃdski, adj. Burg-, Schloss-, herrschaftlich, Mur., nk.; ( nav. grajski).
  35. grāfika, f. risarstvo in pisarstvo, pos. diplomatiško pisarstvo, die Graphik.
  36. grafīt, m. neka rudnina, s katero se lahko piše, der Graphit, Cig. (T.).
  37. gràh, gráha, m. die Erbse (pisum sativum); die Fisole, vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; die Fisole, die Erbse, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); grah je boljše vrste fižol, Polj.; — peški g., die Bodenfisole, ogr.- C.; — divji g., eine Art Platterbse (lathyrus silvester), Josch.
  38. grȃhar, -rja, m. der Erbsenkäfer, Jan. (H.).
  39. gráhast, adj. 1) erbsenartig; grahasti kamen, der Erbsenstein, Cig.; — 2) gesprenkelt, tüpfelig, buntfleckig, Cig., Jan.; grahasta kokoš, Mik.
  40. grȃhəc, -hca, m. dem. grah, Mur.
  41. grȃhək, -hka, m. dem. grah, Jan.
  42. gráhišče, n. der Erbsenacker, Jan.; ( der Fisolenacker, Mur.); — prim. grah.
  43. grȃhlja, f. die Häringsmöwe (larus fuscus), Frey. (F.).
  44. gráhljast, adj. = grahast 2): grahljasta raca, kokoš, C., Lašče- Levst. (M.); grahljasta jajčka, Vrt.
  45. gráholj, m. = grahor, die Wicke (vicia), Z.
  46. gráholjica, f. poljska g., die Zaunwicke (vicia sepium), C.
  47. gráhor, -ra, m. die Wicke (vicia), Cig., SlGor.- C., Mik.; grahor ali grašica v žitu, Dict.; — pomladanski g., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), Tuš. (R.); — dišeči, španski g., spanische Wicke (lathyrus odoratus), Cv.
  48. gráhorčica, f. 1) dem. grahorka; — 2) = grahasta kokoš, BlKr., Z.
  49. grahornják, m. kruh iz grahora, ogr.- Pjk. (Črt.).
  50. grahǫ̑t, m. = grahut, grober Sand, Blc.-C.
  51. gráhovəc, -vca, m. 1) = grašica, Meg.; — 2) der Erbsenstein, Cig. (T.), C.
  52. gráhovka, f. 1) die Erbsensuppe, Cig., Jan., Ravn. (Abc.); — 2) = grahor, grašica, Hal.- C.; poleg njega je stala in kimala kakor grahovka, Zora.
  53. grahȗt, m. grobkörniger Sand, der Kies, Cig.
  54. grahútast, adj. feinkiesig: grahutasta zemlja, Z., C.
  55. 1. grája, f. 1) das Verzäunen: imamo dovolj graje = dovolj graditi, Notr.; — 2) das Zaunmaterial, Habd.- Mik.; — 3) die Verzäunung, der Zaun, Mur., Cig., Jan., Nov., Gor., Dol.; Na levi, desni kak leti Grmovje, graja, cesta! Preš.; — 4) der Damm, Mur., Cig., Jan.; mlinska g., das Mühlwehr, Cig.; grajo delati, dämmen, Cig.; — 5) der Bau (eines Hauses), ogr.- C.
  56. 2. grája, f. der Tadel, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn., nk.; brez vse graje in vsega madeža, Burg.; die Schmähung, Jan.; der Schimpf, Cig.; z grajami obložen, beschimpft, C.
  57. grajáč, m. der Tadler, Cig., nk.
  58. grajàn, -ána, m. der Burgbewohner, Cig., Jan.; kdor prebiva v gradu, Levst. (Nauk); — der Stadtbewohner, Ist.- C.; der Stadtbürger, Cig. (T.); der Bürger, Vrt., Cv. II. 2., DSv. III. 87.
  59. grájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; vsakega graja, pa mu gre iz zob mahoma v nedra, der Tadel fällt auf ihn selbst zurück, BlKr.- M.; ne hvalim ga, pa ga tudi ne grajam, C.; — schmähen, SlGradec- C.; g. se, zanken: babe se grajajo, C.; — 2) graja se mi kaj, ich habe Abscheu vor etwas, Cig., C., Notr.
  60. grájavəc, -vca, m. der Tadler, Mur., Cig., Jan.
  61. grájavka, f. die Tadlerin, Mur., Cig.
  62. grȃjək, -jka, m. = ograda, Št.- Valj. (Rad).
  63. grajeník, m. 1) die Pferche, die Schafhürde, Cig.; — 2) ein eingezäunter Waldanflug, Fr.- C.
  64. grajénje, n. das Verzäunen; — das Eindämmen; — das Bauen, Šol., nk.; prim. graditi.
  65. grájica, f. dem. graja; kleiner Tadel, SlGosp.- C.
  66. grȃjka, f. die Umzäunung, ogr.- C.
  67. grákati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Valj. (Rad); kavke grakajo, kajk.- Valj. (Rad), SlN.- C.
  68. grákniti, grȃknem, vb. pf. einen krächzenden Laut von sich geben, Z., Zora.
  69. graktáti, -tȃm, vb. impf. krächzende Laute von sich geben, Mur.
  70. grān, m. stara lekarniška utež: der Gran; zlatniški gran, der Ducatengran, Cel. (Ar.).
  71. 1. grȃna, f. 1) der Zweig, kajk.- Valj. (Rad), Cig., Jan., Mik., nk.; — pren. jugoslovanske grane Slovanov, SlN.; — 2) ein Unkraut, C.; die Quecke (triticum repens), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); — tudi: die Moorhirse (sorghum halepense), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  72. granāt, m. der Granatstein, Cig., Jan., Cig. (T.).
  73. granāta, f. votla krogla napolnjena z razletnimi drobci, die Granate.
  74. granatoīd, m. rombasti dvanajsterec, das Granatoid, Cig. (T.).
  75. granātovəc, -vca, m. der Granatbaum (punica), Tuš. (B.).
  76. gránes, m. der Vers, nk.; trohajski granesi, Levst. ( LjZv.); — stsl.
  77. granẹ́ti, -ím, vb. impf. leuchten: solnce grani, Mik. (V. Gr. I. 321.); luč skozi špranje grani, Mik. (Et.).
  78. gránezəlj, -zlja, m. 1) das Wiesel, SlGor.- C.; (izrekajo tudi: "grájnežəlj", SlGor.); — 2) der Bart vom Ohr bis zum Mund, Fr.- C.; — prim. granoselj.
  79. gránfor, m. neka ptica, ogr.- Valj. (Rad); (= krokar? C.).
  80. grȃnica, f. die Landes-, Reichsgrenze, Mur., Cig., Jan., Mik.
  81. grȃničar, -rja, m. der Bewohner der einstigen Militärgrenze, der Grenzer, der Grenzsoldat, Mur., Cig., Jan., nk.
  82. grȃničarski, adj. Grenzer-; graničarski polk, das Grenzregiment, Cig., Jan.
  83. grȃničica, f. dem. gran(ic)a; kleiner Zweig, Prip.- Mik.
  84. granīt, m. zrnast, trd kamen: der Granit.
  85. gránosəlj, -slja, m. das Wiesel, Mariborska ok.- C.; — prim. rus. gornostalь, gornostaj, das Wiesel, C. ( Vest. II. 60.).
  86. gránosljək, -səljka, (-sljəka), m. dem. granoselj, (gránoslek) Mur., SlGor.
  87. grȃntati, -am, vb. impf. fressen: krava granta sadje, Krn- Erj. (Torb.).
  88. gràp, grápa, m. die Egge, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  89. 1. grápa, f. vom Regen hohl ausgewaschener Weg, der Waldstromgraben, die Bergschlucht, Cig., C., Nov., Jes.; — der Abzugsgraben, Cig., Jan., C.; grapa na njivi, Vrtov.- C.
  90. 2. grápa, f. = grampa, Cig.
  91. grápast, adj. rauh, uneben, Cig., C.; glava peklenskega Škrata je pomaljala svoj dolgi, grapasti jezik, LjZv.; — prim. grampast 2).
  92. grápav, adj. rauh, Cig., Jan., C.; grapav kakor z otrobi potresen, Pohl. (Km.); — schwammig (o repi), SlGor.- C.; — prim. grampav.
  93. grápica, f. dem. grapa; das Grübchen, M.
  94. grápina, f. po hudournikih razrit svet, Rut. (Zg. Tolm.).
  95. grása, f. coll. zerhackte Nadelholzäste als Bedeckung der Kohlenmeiler, die Beflüschung, Cig., oder als Streu, C.; — prim. št.-nem. das Graßich.
  96. grȃsati, * -am, vb. impf. kopo g., den Kohlenmeiler mit Reisern bedecken, Cig., Gor.
  97. grȃsiti, * -im, vb. impf. = grasati, Cig.
  98. grȃsp, m. die Klaue, die Kralle, Rez.- C.; — prim. it. graspo, Kamm der Weintraube. (?)
  99. grȃspati, -am, vb. impf. = praskati, Rez.- C.; — prim. kraspati.
  100. graščák, m. der Schlossherr, der Gutsbesitzer.

   24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101 25.201 25.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA