Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (24.848-24.947)

  1. gozdnína, f. die Abgabe vom Walde, die Forstgebür, Cig., Jan., Blc.-C.
  2. gozdovìd, -vída, m. die Forstkarte, Cig., Nov.
  3. gozdoznȃnəc, -nca, m. der Forstkundige, Cig.
  4. gǫ́zəc, -zca, m. das Frauenunterkleid, Podkrnci, Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  5. gǫ́zniti, gǫ̑znem, vb. pf. kosten: še goznila ni juhe, C.
  6. gǫ́ž, m. = vož, die Natter, Dict., C.
  7. gǫ̑ž, -ı̑, f. 1) der Riemen, der den Dreschflegel mit dem Stiel verbindet; — 2) der Jochriemen, die Jochwiede, die die Deichsel an dem Joche festhält, Cig., Jan., M., Met., Štrek., Št.; (gož, m. Tolm.- Erj. [Torb.]); — das Pflugband, das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet, Z.
  8. 2. gǫ́ža, f. der Kropf, Rez.- C., Goriš.- Erj. (Torb.); — der Hühnerkropf, Rez.- C.; — prim. it. gozzo, C., Štrek. (Arch.).
  9. gǫ̑žar, -rja, m. der Kropfige, C.
  10. gǫ́žati, -am, vb. impf. reiben, Cig.
  11. gǫ̑žca, f. dem. gož f.; = trtica, Ščav.- C.
  12. gožíca, f. = gožva 1), vzhŠt.- C.; gǫ́žica: Tudi gožic mi nasuči, Danj. (Posv. p.).
  13. gǫ̑žka, f. dem. gož f., Mur., Cig., BlKr., jvzhŠt.
  14. gožník, m. die Kerbe am Stiele des Dreschflegels, an welche der Flegel gebunden wird, Cig.
  15. gožnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, unverständlich reden, C.; prim. gognjati.
  16. gožnjetáti, -etȃm, -ę̑čem, vb. impf. = na nos govoriti, C.; prim. gognjati.
  17. gǫ̑žva, f. 1) die Wiede, ein Band aus gedrehten Ruthen, Cig., Mik.; — 2) die Gelenkkapsel, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  18. gǫ̑žvica, f. dem. gožva 1), Jan., C.
  19. grȃb, m. = graber, gaber, Jan. (H.), Levst. (Rok.).
  20. grába, f. = jarek; — prim. graben.
  21. grabástati, -am, vb. impf. heftig kratzen, Z., Dol.
  22. grabȃvs, m. der Schnapphans, Cig.
  23. grabȃvsati, -am, vb. impf. = grabastati, Z.; — prim. grebavsati.
  24. 1. grábəc, -bca, m. = grabljač, Nov.- C.
  25. 2. grábəc, -bca, m. = vrabec, Štrek., Gor.
  26. grȃbək, -bka, m. kolikor se ( n. pr. sena) enkrat z grabljami pograbi, Nov.- C.
  27. grábəljnik, m. der Rechenbohrer.
  28. grábəljščak, m. = grabeljnik, C.
  29. grábən, -bna, m. = jarek; — iz nem.
  30. grȃbər, -bra, m. = gaber, vzhŠt.- C., Valj. (Rad).
  31. grȃbež, m. 1) der Raffer, raubsüchtiger, habgieriger Mensch, Cig., Mik.; — der Plünderer, Zora; — 2) der Raub, ZgD.; g. po belem dnevi, ein Raub bei hellem Tage, Slovan; božji g., das Sacrilegium, LjZv.; tatvina in g., Diebstahl und Raub, Zora; die Plünderung: v vsakem slučaju grabeža, DZ.; — die geraubte Beute, Jan.; — 3) das Rechen, das Streurechen: v tem gozdu imam g., Svet. (Rok.); — was zusammengerecht wird: z. B. dürres Laub, Jan.; zusammengerechtes Heu, Fr.- C.
  32. grabežljı̑vəc, -vca, m. der Raubsüchtige: der Plünderer, Jan.
  33. grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.- C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.
  34. grabı̑vəc, -vca, m. 1) der Raffer, Valj. (Rad); — der Plünderer, Cig.; — 2) rusokrili g., der Raubkäfer (staphylinus erythropterus), Erj. (Ž.).
  35. grabljáč, m. der Recher, der Harker, Mur., Cig.; Za nas grabljače So pripravljene pogače, Danj.- Valj. (Rad).
  36. grabljȃnje, n. das Rechen, Mur.
  37. grabljár, -rja, m. der Rechenmacher, Slom.- C., nk.
  38. grabljáti, -ȃm, vb. impf. rechen, harken, Mur., Cig., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
  39. grabljȃvəc, -vca, m. der Recher, Z.
  40. gráblje, -bəlj, f. pl. 1) der Rechen; travnate, mrvnate g., der Gras-, Heurechen, Svet. (Rok.); imeti pašo za grabljami ( Notr.), po grabljah ( Gor.), = imeti pravico pasti po košnji; — grablje ima, vil pa ne, er ist ein Nehmer, aber kein Geber, Lašče- Levst. (M.); — 2) eine rechenähnliche Vorrichtung: a) der Rechen des Webers, Bolc- Erj. (Torb.); b) eine Art Futterraufe, C.; — c) der Wasserrechen, Cig.
  41. grábljenəc, -nca, m. ein großer Rechen mit sieben Zähnen, der beim Dreschen verwendet wird, V.-Cig.
  42. grabljenik, m., Cig., pogl. grabeljnik.
  43. grábljenje, n. 1) das Raffen; — das gierige Zusammenscharren; — 2) das Rechen.
  44. grábljevəc, -vca, m. der Recher, Z., Ljub.; (morda prav. grábljavec?).
  45. grábljevnik, m. = grabeljnik, Gor.
  46. grabljíca, f. 1) die Recherin, Cig., DSv.; — 2) grábljice, pl., dem. grablje, a) kleiner Rechen; — b) der Weberrechen, der Scheidekamm, V.-Cig.; — c) der Kleiderrechen, ogr.- C.
  47. grabljìč, -íča, m. = grabljač, der Recher, Cig., Polj.
  48. grabljičnják, m. der Rechenbohrer, Št.
  49. grabljı̑nje, n. Zusammengerechtes: z. B. Heu, Hal.- C.
  50. grabǫ̑n, m. der Räuber, C.
  51. grȃbsati, -am, vb. impf. kratzen, C.
  52. 1. grȃd, grȃda, gradȗ, m. 1) die Burg, das Schloss; cesarski g., die kaiserliche Burg; letni g., das Sommerschloss; gradove zidati v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; — 2) = mesto, die Stadt, Ist.- C., Krelj; — 3) pl. gradi, der Presskufenkranz, das Pressgesimse, Hal.- C.
  53. 2. gràd, gráda, m. = toča, Meg.- Mik., Jan., C., Vrt.; — hs.
  54. gradȃnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže plužno drevo s kolci, Gor., Dol., Št.; — 2) stacheliges Halsband der Hunde, Cig., C., Gor.; (menda nam. gredaljnica).
  55. gradáša, f. der Wollenkamm, die Hechel, Z., C., Notr.; nav. pl. gradaše, Gor., Dol., Notr.; (gredaše) Cig., Jan., C., DZ.
  56. gradášanje, n. der Krämpelbeleg, (gred-) DZ.
  57. gradȃšar, -rja, m. der Kardätschenmacher, (gred-) Cig.
  58. gradášati, -am, vb. impf. = gradašiti, Cig.
  59. gradášavəc, -vca, m. der Hechler, der Krämpler, (gred-) Cig., Jan.
  60. gradášavka, f. die Krämplerin, (gred-) Cig.
  61. gradášice, f. pl. dem. gradaše, (gred-) Cig.
  62. gradášiti, -ȃšim, vb. impf. hecheln, krämpeln: g. volno, Dict., Notr.; (gred-), Jan.; — prim. it. cardeggiare, nem. kardätschen.
  63. grȃdba, f. 1) die Umzäunung, C.; — 2) der Wall, das Festungsbollwerk, Cig., Jan., Šol. ( češ.); — 3) der Bau, Cig., Jan., C.; ( hs.).
  64. grȃdəc, -dca, m. dem. grad, Mur.
  65. grȃdək, -dka, m. dem. grad, Mur.
  66. grádən, -dna, m. die Stein- oder Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Kras- Erj. (Torb.); (grádənj, -dnja, Štrek.).
  67. gradíca, f. kleine Umzäunung, M.
  68. gradìč, -íča, m. dem. grad; das Schlösschen.
  69. gradı̑čək, -čka, m. dem. gradič; gradovi, gradiči in gradički, Slovan.
  70. gradína, f. 1) die Umzäunung, der Hof, C., Z.; — 2) die Burg, das Schloss, die Festung, das Bollwerk, C., Raič (Slov.); — 3) die Burgruine, Cig. (T.), C.; stara g. = mirišče, C.
  71. gradínast, adj. ruinenförmig, Cig. (T.).
  72. gradíšče, n. 1) die Burgstätte, der Ort, wo ein Schloss gestanden hat, Mur., Cig.; — 2) die Ringmauer, der Schlosswall, Mur., M.; — 3) eine mit Pfählen eingefriedete Stätte, M., Z.; prim. kolišče.
  73. gradı̑ščnica, f. die Palissade, V.-Cig., Notr.- M.
  74. gradı̑ščnik, m. der Schlossbauer, Cig.
  75. gradı̑telj, m. der Baumeister, Levst. (Nauk), nk.; — hs.
  76. gradı̑teljstvọ, n. die Architectur, Nov.- C.; — das Baumeistergewerbe, Levst. (Nauk), nk.
  77. gradíti, -ím, vb. impf. 1) einzäunen; vrt, travnik g.; — 2) zudämmen, deichen, Cig.; reko g., den Strom eindämmen, Cig., Jan.; — 3) bauen: hišo, cerkev g., ogr.- C., nk. ( hs.).
  78. gradı̑vəc, -vca, m. der Heckenbinder, Cig.
  79. gradı̑vọ, n. das Baumaterial, Cig., Jan., DZ., nk.; pren. das Material, Jan., nk.; g. nabirati za kako znanstveno delo, nk.
  80. gradjàn, -ána, m., nk., pogl. grajan.
  81. gradlı̑nəc, -nca, m. = graden, jvzhŠt.; (izgovarjajo tudi "graglinec", menda nam. gradninec?).
  82. 1. gradník, m. 1) der Verzäuner, Z.; tisti, ki plot dela, C.; — 2) der Schloss- oder Burghauptmann, Cig., Jan.; — der Schlossherr, Z.; Gradnik ga (krompir) rad v salati je, Npes.-K.; Na strmi grad, — Kjer mlad gradnik bolan leži, Preš.
  83. 2. gradník, m. = graden, Z.
  84. gradnják, m. = graden, Trst. (Let.).
  85. gradováti, -ȗjem, vb. impf. gradieren ( chem.), Cig. (T.).
  86. gradǫ́vən, -vna, adj. = gradski, M.; gradov(e)na vrata, ogr.- Mik.
  87. grȃdski, adj. Burg-, Schloss-, herrschaftlich, Mur., nk.; ( nav. grajski).
  88. grāfika, f. risarstvo in pisarstvo, pos. diplomatiško pisarstvo, die Graphik.
  89. grafīt, m. neka rudnina, s katero se lahko piše, der Graphit, Cig. (T.).
  90. gràh, gráha, m. die Erbse (pisum sativum); die Fisole, vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; die Fisole, die Erbse, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); grah je boljše vrste fižol, Polj.; — peški g., die Bodenfisole, ogr.- C.; — divji g., eine Art Platterbse (lathyrus silvester), Josch.
  91. grȃhar, -rja, m. der Erbsenkäfer, Jan. (H.).
  92. gráhast, adj. 1) erbsenartig; grahasti kamen, der Erbsenstein, Cig.; — 2) gesprenkelt, tüpfelig, buntfleckig, Cig., Jan.; grahasta kokoš, Mik.
  93. grȃhəc, -hca, m. dem. grah, Mur.
  94. grȃhək, -hka, m. dem. grah, Jan.
  95. gráhišče, n. der Erbsenacker, Jan.; ( der Fisolenacker, Mur.); — prim. grah.
  96. grȃhlja, f. die Häringsmöwe (larus fuscus), Frey. (F.).
  97. gráhljast, adj. = grahast 2): grahljasta raca, kokoš, C., Lašče- Levst. (M.); grahljasta jajčka, Vrt.
  98. gráholj, m. = grahor, die Wicke (vicia), Z.
  99. gráholjica, f. poljska g., die Zaunwicke (vicia sepium), C.
  100. gráhor, -ra, m. die Wicke (vicia), Cig., SlGor.- C., Mik.; grahor ali grašica v žitu, Dict.; — pomladanski g., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), Tuš. (R.); — dišeči, španski g., spanische Wicke (lathyrus odoratus), Cv.

   24.348 24.448 24.548 24.648 24.748 24.848 24.948 25.048 25.148 25.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA