Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (24.701-24.800)

  1. gostáčək, -čka, m. dem. gostač, Cig.
  2. gostačíca, f. die Miethwohnerin.
  3. gostȃčka, f. die Miethwohnerin, die Inwohnerin, Cig.
  4. gostarı̑ja, f. 1) = gostaštvo, M.; — 2) po nem. Gasterei, Cig., Jan., Jsvkr., Bas.
  5. gostáščina, f. der Miethwohnerzins, der Inwohnerzins, V.-Cig., Jan., Nov.
  6. gȏstba, f. das Gastmal, die Gasterei, Cig., Jan., C., Zora.
  7. gostẹ́ti, -ím, vb. impf. = gostiti se, dicht werden, Jan. (H.).
  8. gostı̑, f. pl. das Gastmal, Mur., Cig., Jan., C.; gosti napraviti, danes imamo gosti, Cig.; na gosti pozvati, Prip.- Mik.; To bile čudne so gosti, Npes.-K.; — postalo iz: gost ( acc. pl. gosti), Mik. (V. Gr. III. 140.).
  9. gǫ́sti, gǫ́dem, vb. impf. 1) geigen; g. na gosli; Štirje jo godejo, Štirje pa trobijo, Npes.; (ein Musikstück) spielen: godci lepo godejo; mladi ljudje, katerim nebesa godejo, denen der Himmel voll Bassgeigen ist, Jurč.; — vedno eno g., immer bei einer Leier bleiben, immer dasselbe wiederholen; — kdor resnico gode, temu gosli zbijejo, Npreg.- Ljub.; — 2) murren, brummen: ves dan gode; nad kom g., auf jemanden schmälen, keifen, Cig.; — schnurren, mačka gode (= prede), Cig., Jan., C.
  10. gostíč, m. = 2. gostivec, der Condensator, Jan. (H.).
  11. góstij, m. = gostač, Mik.
  12. 1. góstija, f. 1) = gostja 1), Mik.; — 2) = gostja 2), LjZv.
  13. 2. gostı̑ja, f. die Gasterei, der Schmaus; gostijo napraviti; na gostijo povabiti.
  14. gostı̑łničar, -rja, m. der Gastwirt, Cig., Jan., nk.
  15. 1. gostı̑łnik, m. 1) = gostilničar, Cig., Jan., ZgD. ( stsl.); — 2) der Gastgeber: posloviti se pri gostilniku, Jurč.
  16. 2. gostı̑łnik, m. der Condensator, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  17. 1. gostílọ, n. = gosti, Cig., Jan., Slom.- C.
  18. 1. gostína, f. das Gastmal, Jan.
  19. gostı̑nčar, -rja, m. = gostilničar, Jan., Ravn.; — prim. gostinec.
  20. gostı̑nəc, -nca, m., Jan., ( češ.), pogl. gostilnica.
  21. góstinja, f. 1) weiblicher Gast, Let.; mehkužnost in lahkoživnost sta mu ostali neznani gostinji, LjZv.; — 2) die Inwohnerin, (gostnja), Met.
  22. gostı̑nski, adj. Gast-, Jan.; gastfreundlich: gostinski počastiti koga, Let.; gostinska zveza, gastfreundschaftliche Verbindung, Zv.; — prim. hs. gostinski, kar pripada gostom.
  23. gostı̑telj, m. der Bewirtende, der Gastgeber, Jan., Let.
  24. 1. gostı̑təv, -tve, f. die Bewirtung, Jan.; — das Gastmal, Cig., C.
  25. 1. gostíti, -ím, vb. impf. 1) bewirten; g. koga, jemanden bewirten, jemandem ein Mahl veranstalten; — pren. tako me je gostil = take mi je pravil, Glas.; — 2) g. se, schmausen; g. se s kako rečjo, sich etwas wohl schmecken lassen, jvzhŠt.
  26. 2. gostíti, -ím, vb. impf. dicht machen, verdichten; eindicken; g. sol, gradieren, Cig.; condensieren, Cig. (T.); g. se, dicht werden, sich verdichten; iskre se goste, Jan.; dick werden (o tekočinah); — (besede) g., schnell reden, Cig.
  27. 1. gostı̑vəc, -vca, m. der Bewirtende, der Gastgeber, Cig., Jan., Šol., C.
  28. 2. gostı̑vəc, -vca, m. der Condensator, Jan.
  29. góstja, f. 1) die Gastin, Jan., Vrt.; — 2) die Inwohnerin, Cig., Jan.; — prim. gostija.
  30. gostjȃvəc, -vca, m. der Gast (kdor v gostje pride), Polj.
  31. góstje, n. = gostí, BlKr.- M.; g. napraviti, Cig.; — v gostje iti, priti, als Gast kommen, einen Besuch machen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Zv., Polj.; Kdaj boš ti sestričica V gostje k nama li prišla? Npes.-K.; K meni pa moj brat v gostje gre, Npes.-K.; v g. vabiti, povabiti, zugaste bitten, Meg., Krelj, Dalm.; v g. se komu ponuditi, sich jemandem als Gast anbieten, Vrt.; z nobenim gostjem, Ravn.; — v gostje mi hodi = spehuje se mi (o jedi), Polj.; (po Mik. (V. Gr. III. 140.) prav za prav acc. = gosti, gostje; — gen. gostjȃ, Polj.).
  32. gostníca, f. 1) die Kosthalterin, Cig.; — 2) das Gastzimmer, Jarn., Mur.; — 3) neka hruška, Šebrelje- Erj. (Torb.).
  33. gostník, m. 1) der Kosthalter, der Restaurateur, Cig.; der Gastgeber, Hip. (Orb.); — 2) der Schmauser, Jan.
  34. gostniti, -nem, vb. pf. dicht werden, Rez.- C.
  35. gostnja, f., nam. gostinja, Mik.
  36. gostnjak, m., Mur., pogl. gostač.
  37. gostǫ̑ča, f. = gostost, Mur., Cig.
  38. gostodìh, -díha, m. schnelles Athmen: g. se človeka loti, kadar gre v hrib, Dol.
  39. gǫ́stọkrat, adv. oftmals, Mur., Cig., C., Danj. (Posv. p.), Zora.
  40. gǫ́stọkratən, -tna, adj. häufig, oftmalig, Mur., Cig., C.
  41. gostolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, schmettern, trillern (o ptičjem petju), Cig., Jan., Mik.; — pren. gostolela mu je svoje besede na uho, Let.; meni ni nikogar treba, da bi mi gostolel na ušesa, Jurč.; — geschwind reden, Cig.
  42. gostolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern, zu schlagen pflegen, Jan., C.; Po nebu ptice letajo, Preljubo gostolevajo, Npes.-K.; lastovica veselo gostoleva v sinjem zraku, Zv.
  43. gostolẹ̑vək, -vka, m. der Triller, Jan.
  44. gostoljùb, -ljúba, m. kdor goste ljubi, der Gastfreund, Cig., Jan.
  45. gostonòg, -nǫ́ga, m. die Mauerassel, Cig.; gostonogi, Schnurasseln (julidae), Erj. (Ž.); navadni gostonog, die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.).
  46. gostopèt, -pę́ta, adj. mit kleinen und schnellen Schritten: gostopeto stopicati, Jurč.
  47. gostosẹ̑jci, m. pl. = gostosevci, Jap., C.
  48. gostosẹ̑jčiči, m. pl. = gostosevci, C.
  49. gostosẹ̑vci, m. pl. die Plejaden, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn., Blc.-C., Gor.- Mik., Dol., BlKr.; — ( "wohl die dicht Hingestreuten", Mik. [Et.]; toda prim. gostoževci).
  50. gostosẹ̑včiči, m. pl. = gostosevci, Pohl., C.
  51. gostosẹ̑včki, m. pl. gostosevci, M.
  52. gostostrẹ̑łka, f. die Mitrailleuse, nk.
  53. gostovȃnjčin, m. = gostovanjščak, C.
  54. gostovȃnje, n. 1) die Gasterei, der Schmaus; Njemu oče nje napravi Imenitno gostovanje, Preš.; — der Hochzeitsschmaus, die Hochzeit, (gostúvanje) vzhŠt.- Mur., ogr.- M., Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Inwohnersein, die Inwohnerschaft, C.; das zur Miethe Wohnen, Cig., Jan.; zastonj g. imeti, zinsfrei wohnen, Cig.
  55. gostovȃnjəc, -njca, m. = gostovanjščak, C.
  56. gostovȃnjski, adj. hochzeitlich, M.
  57. gostovȃnjščak, m. der Hochzeitsgast, der Hochzeiter, Mur., Cig., Danj.- Mik., vzhŠt.
  58. gostováti, -ȗjem, vb. impf. 1) intr. a) zugaste sein, C.; g. na zemlji, durch das Erdenleben pilgern, C.; b) als Inwohner in einem fremden Hause wohnen, zur Miethe wohnen, Mur., Cig., C., M., Polj.; zastonj g., zinsfrei wohnen, Cig.; — 2) trans. g. koga, bewirten, Mur., Cig., Jan., C.; Kristusa gostujo, Trub.; g. se, schmausen, Cig., Jan., C.; pos. bei einem Hochzeitsschmaus sein, C.
  59. gostovȃvəc, -vca, m. 1) der Tischgenosse, Jap.- C.; — der Schmausbruder, der Prasser, Guts.- Cig., Jan.; — 2) der Inwohner, ces. ukaz l. 1770- Kres IV. 262.; — die Miethspartei, Jan.; — 3) der Bewirter, der Gastgeber, Cig., Valj. (Rad).
  60. gostǫ́vən, -vna, adj. gastfrei, Mur.; pogl. gostljiv.
  61. gostovína, f. = gosti, Cig., Jan., C.; bil sem na gostovini, C.
  62. gostožę̑rci, m. pl. = gostožirci, Valj. (Rad).
  63. gostožę̑rčiči, m. pl. = gostožirci, Dalm.
  64. gostožę̑vci, m. pl. die Plejaden, Valj. (Rad), Ravn., Čb. ( Vod.)- Valj. (Rad).
  65. gostožíliti, -žı̑lim, vb. impf. zwitschern, Cig., Jan.; durcheinander quiekend schreien (o otrocih), Lašče- Levst. (M.).
  66. gostožı̑rci, m. pl. die Plejaden, Mur., Cig., Jan., Met.
  67. gostožı̑rji, m. pl. = gostožirci, Cig.
  68. gostožǫ̑bnik, m. = devetogub, Dol.; (der Roden, der 4. Magen der Wiederkäuer, V.-Cig.?).
  69. 2. gǫ́šča, f. 1) das Dickicht, dichtes Gebüsch, dichter Wald; šel je v brezovo goščo trto rezat, Jurč.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Mur., Cig., Jan.; — die Maische, Gor.; — die Biestmilch, Rez.- C.
  70. goščȃva, f. 1) das Dickicht, dichtes Gestrüppe, dichter Wald; V odljudni goščavi sam zase živi, Preš.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Dict., Mur., Cig.; oljna goščava, der Oelsatz, DZ.; — goščava ali drožje, Krelj; — bule s črno goščavo, Schwarzgeschwülste, Strp.
  71. goščȃvka, f. die Gartenrose (rosa centifolia), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Vod. (Pes.).
  72. 1. goščénje, n. das Bewirten; — das Gastmahl, der Schmaus, (goščenjè) ogr.- Valj. (Rad), (goščénje) kajk.- Valj. (Rad).
  73. goščíca, f. = gošča 2), Mur.; der Oelsatz, Cig.
  74. 1. goščína, f. das Gastmahl, C.
  75. goštȃra, f. = steklenica, Notr.- Levst. (Rok.); — prim. hs. gostara iz novogr. γαστέρα, Dan.
  76. gǫ́ta, f. die Fistel, Z.; rana na nogi, iz katere zmerom teče, C.; — prim. it. gotta, Gicht. (?)
  77. gǫ́tər, -tra, m., nam. boter, Št.
  78. gǫ́tica, f., nam. botrica, Slom.- C.; prim. goter.
  79. gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.- C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.
  80. gotǫ̑vəc, -vca, m. 1) bares Geld: samo gotovca ima toliko, BlKr.; — 2) = porok, der Gutsteher, C.
  81. gotovína, f. 1) bares Geld; v gotovini plačati, bar bezahlen; — 2) der Vorrath an verfertigten Gegenständen, Fr.- C.; — 3) das Mehl, Kast., BlKr.; (gotǫ́vina, BlKr.).
  82. gotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. 1) zurichten, Cig.; — 2) sicherstellen, Jan.
  83. gotǫ́vnost, f. = gotovost, Mur., ogr.- C., nk.
  84. gotǫ́vost, f. 1) die Bereitschaft, Cig., Jan.; — die Bereitwilligkeit: g. na službo, die Dienstfertigkeit, C.; — 2) die Gewissheit, die Bestimmtheit, Cig., Jan., nk.
  85. gotǫ́vščina, f. = gotovina, ogr.- M.
  86. gǫ́tra, f., nam. botra, C.
  87. govę̑d, f. coll. das Rindvieh; vsa goved, Npes.- Cig.; kadar se tuja goved žene skozi selišče, naj domača bode zaprta, Levst. (Nauk).
  88. govę̑dar, -rja, m. der Rinderhirt, der Rinderknecht, Mur., Cig., Jan.; tudi: govedár, Valj. (Rad); — der Rindviehzüchter, Cig.
  89. govę̑darica, f. die Rindermagd, Valj. (Rad).
  90. govedarı̑ja, f. die Rindviehzucht, Mur., Cig.
  91. govedarína, f. der Rinderhirtenlohn, Mur.
  92. govę̑darski, adj. Rindviehhirten-, Mur., Cig.
  93. govę̑darstvọ, n. die Rindviehzucht, Mur., Cig. (T.).
  94. govę́dast, adj. zabit, ochsendumm, Cig.
  95. govę̑dina, f. 1) das Rindfleisch; — 2) = goved, Cig., Jan., M.; drobnica in g., Ravn.
  96. govę́dọ, n. 1) das Rind (ein Stück Rindvieh); troje goved, drei Stück Rindvieh, C.; pl. goveda, das Rindvieh; goveda za pleme, za rejo, das Zuchtrind, Cig.; — tudi psovka: ti si pravo govedo! Savinska dol.
  97. govę́dski, adj. = goveji, Mur.; (goveski, Dict.).
  98. govę́jak, m. der Rindviehmist, Cig., C.
  99. govę́ji, adj. vom Rind, Rind-; goveje meso, goveja živina.
  100. govę́jščak, m. der Rindviehmist, ogr.- C.

   24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA