m (24.648-24.747)

24648. gǫ́sli, f. pl. 1) die Geige, die Violine; na gosli gosti, die Geige spielen; — 2) die entblößte Mannesbrust; gosli kazati, die Brust entblößt haben.
24649. gospá, -ę́, f. die Frau, als Titel einer weiblichen verheirateten Standesperson; milostiva (milostljiva) gospa! gnädige Frau! gospa mati; imenitna gospa; — die Dame: gospodje in gospe, Herren und Damen, nk.; — die Herrin; gospa vsega sveta, ogr.- Valj. (Rad).
24650. gospẹ̑jski, adj. Frauen-, Damen-, Jan. (H.).
24651. gospẹ́nji, adj. 1) der Frau, Mik.; gospenji lasje (adiantum), Dict.- Mik.; — 2) = gospinski, Jan.
24652. góspica, f. 1) das Fräulein, nk. (po hs.); gospíca, Valj. (Rad); — 2) der Silberstrich oder der Kaisermantel (argynnis Paphia), Cig., C., Erj. (Ž.); — 3) die Wasserjungfer (calopteryx sp.), Notr.- Erj. (Torb.).
24653. gospínja, f. = gospodinja, Mik. (V. Gr. II. 143.).
24654. gospínji, adj. = gospenji 1): gospinji cvet, das niedergestreckte Hartheu (hypericum humifusum), Medv. (Rok.).
24655. gospínjščica, f. neka trta, Celje- Erj. (Torb.); die Frauentagtraube, früher blauer Klevner, Trumm.
24656. gospínski, adj. Frauen-, Damen-, Cig.
24657. gospọ̑d, m. der Herr (als Standesperson); velik g., ein großer Herr; gospoda se delati, den Herrn spielen; ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa konja sedlal? Z.; gospod po kosilu lačen, Titel ohne Mittel, Cig.; gospod! mein Herr! gospodje! meine Herren! milostljivi gospod! gnädiger Herr! pri gospodu župniku, beim Herrn Pfarrer (tudi se govori: pri gospod-župniku, Mik.); — po gospoda poslati, den Priester zu einem Kranken holen lassen; stari, mladi g., der Pfarrer, der Kaplan, Goriš.; — = Bog: Gospod z vami! — der Herr = Gebieter; tukaj sem jaz gospod; gospod črez vse gospode; ( gen., dat., acc. sing., acc. pl. gospodi, Trub.- Mik., Krelj- C.).
24658. gospóda, f. coll. die Herrenleute, der Herrenstand; kar gospoda stori krivo, kmetje plačati morajo živo, Cig.; die Herrschaft(en); gospoda so se nekam odpeljali, die Herrschaften sind ausgefahren, Cig.; častita gospoda! geehrte Herren (und Damen)! Gospoda vsi pritrdijo, Npes.-K.; Gospoda se pogledajo, Npes.-K.; Naj gospoda pije vodo, Ker za vince ne (u)trpi, Npes.- Mik.; — gen. tudi: gospodę̑.
24659. gospodár, -rja, m. der Hauswirt; kje je gospodar; dober gospodar biti, guter Wirt sein; — der Dienstgeber; kakršni gospodarji, taki posli, wie der Herr, so der Knecht; — der Besitzer, der Eigenthümer; g. kake kupčije, ladje, rudnika itd., Cig.; der Lehrherr, der Meister eines Gewerbes; — der Beherrscher: Bog je vsega sveta g., — g. biti čegav ali komu, über jemanden zu befehlen haben; tukaj nisi ti gospodar, hier hast du nichts zu befehlen; jaz ga nisem g. = ne morem mu zapovedovati, Podkrnci- Erj. (Torb.); ne biti samega sebe g., außer sich sein, Cig.; denar gospodar, Geld regiert die Welt.
24660. gospodȃrčək, -čka, m. dem. gospodarec: bajeslovno bitje; dober duh (v nar. pripovedkah), Glas. II. 115.
24661. gospodaríca, f. = gospodinja, Mur., Cig.
24662. gospodaríčica, f. dem. gospodarica, Dict.- Mik.
24663. gospodarı̑tən, -tna, adj., Mur., pogl. gospodaren.
24664. gospodarı̑təv, -tve, f. = gospodarjenje, Mur.
24665. gospodáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Herr sein, zu befehlen haben, walten; tukaj hoče vsakdo g.; žena gospodari, die Frau trägt die Hosen, Cig.; — die Wirtschaft führen, wirtschaften; slabo, dobro g.; — g. s čim, mit etwas gebaren; g. z denarjem; g. z občinsko svojino, Levst. (Nauk); — hausen: sovražniki so tu strašno gospodarili; grassieren: kuga tu gospodari, Cig.; — 2) beherrschen: g. jezo, bemeistern, Ravn.; mesu ne daj g. tela, Vrtov.- Jan. (Slovn.).
24666. gospodárjenje, n. 1) das Herrsein, das Schalten und Walten; — der Wirtschaftsbetrieb, die Haushaltung; — die Gebarung; das Grassieren; — 2) das Beherrschen; — prim. gospodariti.
24667. gospodarjeváti, -ȗjem, vb. impf. = gospodariti, Guts., Zora.
24668. gospodȃrnica, f. die Haushälterin, Mur.; die Meierin, Jan.
24669. gospodȃrnik, m. der Haushälter, Mur., Ravn.; der Meier, der Oekonom, Jan.
24670. gospodárnost, f. die Haushältigkeit, die Kunst gut zu wirtschaften, die Oekonomie, Cig., Jan., Slom.; to veleva g., das verlangt die Rücksicht auf die Oekonomie, Levst. (Cest.); z umno gospodarnostjo imetek pomnožiti, Slovan.
24671. gospodárski, adj. einen Hausherrn betreffend, ihm entsprechend, Wirtschafts-, Oekonomie-; gospodarski opravki; gospodarsko ponosen, Glas.
24672. gospodȃrstəvce, n. dem. gospodarstvo, kleine Wirtschaft, Vrt.
24673. gospodȃrstvọ, n. die Wirtschaft; die Oekonomie; g. prevzeti, oskrbovati; kmetsko g., die Bauernwirtschaft; umno g., rationelle Oekonomie; (v)zgledno g., eine Musterwirtschaft, Nov., nk.; hišno g., die Hauswirtschaft; žensko g., die Weiberwirtschaft; — narodno g., die Nationaloekonomie, Cig. (T.), nk.; politično g., die politische Oekonomie, Cig. (T.); državno g., der Staatshaushalt, Cig. (T.).
24674. gospọ̑dək, -dka, m. dem. gospod, = gospodič; vzdihujoči gospodki, Levst. (Zb. sp.).
24675. gospodìč, -íča, m. das Herrchen, junger Herr, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Edelknabe, der Junker, Rez.- C.
24676. gospodı̑čək, -čka, m. dem. gospodič; das Herrchen, Jan.
24677. gospodı̑čič, m. dem. gospodič; das Herrchen; der Edelknabe, der Junker, Mur., Cig., Dalm.
24678. gospodı̑čna, f. 1) das Fräulein; pojdi doli, gospodična, ti babelska hči, Dalm.; Notri je žlahten gospod, žlahtna gospa, In eno gospodično imata, Npes.-K.; Bog jo živi gospodično! Preš.; — 2) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 3) nekatere rastline: der Himmelsschlüssel (primula acaulis), C.; — die Knotenblume (leucoium vernum), Medv. (Rok.); — die Nachtkerze (oenothera biennis), SlGor.- Erj. (Torb.); — das Gänseblümchen (bellis perennis), Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
24679. gospodı̑čnica, f. 1) dem. gospodična; ein kleines Fräulein; — 2) neka hruška, Cig., C., Z.; — 3) der Klatschmohn (papaver rhoeas), Solkan pri Gorici- Erj. (Torb.); dokler je cvet še v popku, ugibljejo otroci, ali je gospod (bel), ali gospa (rdeč), Bilje- Erj. (Torb.); — die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Dict., C.
24680. gospodı̑čnik, m. neko jabolko, Cig.
24681. gospodı̑n, m. = gospod, gospodar, Habd.- Mik., Danj.- Valj. (Rad), Rez.- Baud.
24682. gospodínja, f. die Herrin, die zu befehlen hat; die Hausfrau; gospodar je šel z doma, gospodinja pa je doma; die Wirtin; dobra g., eine gute Wirtin; — die Haushälterin; biti pri kom za gospodinjo; die Dienstfrau; imeti dobro gospodinjo; — die Quartierfrau, die Kostfrau.
24683. gospodínjiti, -ı̑njim, vb. impf. als Hausfrau walten, das Hauswesen, insoferne es der Hauswirtin obliegt, führen; kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet, Z.; — g. koga, jemandes Wirtschafterin sein, C.; gospodinjila ga je sestra, Zv.; tudi: g. komu, Zv.
24684. gospodı̑njstvọ, n. das Geschäft der Hausfrau oder Wirtschafterin; Marija je tudi pri gospodinjstvu vseh ženskih čednosti ljubezniva podoba, Ravn.
24685. gospodljìv, -íva, adj. herrschsüchtig, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn.; on (župan) se ne boj nikogar, a gospodljiv zopet ne sme biti, Levst. (Nauk).
24686. gospọ̑dnica, f. = gospojnica: velika, mala g., Groß-, Kleinfrauentag, Mur., Cig., Danj.- Mik., Dolnje Kor.- Jarn. (Rok.).
24687. gospódnji, adj. 1) des Herrn (Gottes), Mik.; v gospodnjem imenu, Krelj; gospodnji duh, gospodnje ime, Dalm.; gospodnji angel, Kast.; gospodnje leto, das Jahr des Heils, Cig. (T.); — 2) herrschaftlich, Herren-, V.-Cig., Jan.; gospodnja služba, Herrendienst, Cig.
24688. gospodováti, -ȗjem, vb. impf. Herr sein, walten, herrschen; g. nad kom ali čim, beherrschen, Cig. (T.), Met.- Mik.
24689. gospodovȃvəc, -vca, m. der Beherrscher, der Gebieter, Mur., Cig., Jan.
24690. gospodovȃvka, f. die Beherrscherin, die Gebieterin, Mur., Cig., Jan.
24691. gospǫ̑jnica, f. 1) velika, mala g., der Groß-, Kleinfrauentag, Jan., C., Št.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
24692. gospǫ̑jščnica, f. die Sumpfleberblume (parnassia palustris), Medv. (Rok.).
24693. gospon, m. = gospod, Habd.- Mik., ogr.- Mik.; iz: gospodin.
24694. gosponič, m. dem. gospon, Prip.- Mik.
24695. gospǫ́ska, f. die Obrigkeit, die Behörde; mestna g., der Stadtmagistrat, Dict.; — pogl. oblastvo.
24696. gospǫ̑stvọ, n. 1) die Gebieterschaft, die Herrschaft, Cig., Jan., nk.; — der Bereich der Herrschaft: po vsem njegovem gospostvu, Dalm.; — 2) der Herrenstand, Jan.; Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, gospostvo z maštvam ( nam. -om), Npes.-K.; — 3) Vaše g.! Eure Herrlichkeit! Cig.; — tudi gospostvò, Valj. (Rad).
24697. gospǫ́ščina, f. 1) der Herrenstand; tudi nji je dišala gospoščina, LjZv.; — 2) die Obrigkeit, Meg.; deželska in duhovska g., Trub.; od hude gospoščine silo in vse zlo trpeti, Dalm.; — 3) das Dominium, die Grundherrschaft, Cig., Jan.; — der herrschaftliche Grund, Svet. (Rok.); — 4) vormals: die Abgaben und Leistungen an die Grundherrschaft, ogr.- C.
24698. gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.- Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.- Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.- C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
24699. gǫ̑st, gǫ́sta, adj. 1) dicht; gosta trava, gosto drevje; goste lase imeti, einen dichten Haarwuchs haben; gosto platno, dichte Leinwand; gosto šivati; gosto sejati; gosto sito, feiner Sieb; gost glavnik, dichter Kamm; — gosta megla; — 2) dickflüssig, dick; gosta juha (kurze Brühe), gosta kri; — 3) oftmalig, Cig.; gosta služba, redka suknja, wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen, Npreg.- Mur.; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.- jvzhŠt.; gostih besed, redselig, Cig.; po gostem, po gosto, häufig; gosto, oft, gost(i) čas, häufig, vzhŠt.; — ( compar. gostejši, gošči, C.).
24700. gostáč, m. der Miethwohner, der Inwohner, Cig., Jan., Gor., nk.; gostači, Miethleute, Cig.; gostačev g., der Afterinwohner, Cig.
24701. gostáčək, -čka, m. dem. gostač, Cig.
24702. gostačíca, f. die Miethwohnerin.
24703. gostȃčka, f. die Miethwohnerin, die Inwohnerin, Cig.
24704. gostarı̑ja, f. 1) = gostaštvo, M.; — 2) po nem. Gasterei, Cig., Jan., Jsvkr., Bas.
24705. gostáščina, f. der Miethwohnerzins, der Inwohnerzins, V.-Cig., Jan., Nov.
24706. gȏstba, f. das Gastmal, die Gasterei, Cig., Jan., C., Zora.
24707. gostẹ́ti, -ím, vb. impf. = gostiti se, dicht werden, Jan. (H.).
24708. gostı̑, f. pl. das Gastmal, Mur., Cig., Jan., C.; gosti napraviti, danes imamo gosti, Cig.; na gosti pozvati, Prip.- Mik.; To bile čudne so gosti, Npes.-K.; — postalo iz: gost ( acc. pl. gosti), Mik. (V. Gr. III. 140.).
24709. gǫ́sti, gǫ́dem, vb. impf. 1) geigen; g. na gosli; Štirje jo godejo, Štirje pa trobijo, Npes.; (ein Musikstück) spielen: godci lepo godejo; mladi ljudje, katerim nebesa godejo, denen der Himmel voll Bassgeigen ist, Jurč.; — vedno eno g., immer bei einer Leier bleiben, immer dasselbe wiederholen; — kdor resnico gode, temu gosli zbijejo, Npreg.- Ljub.; — 2) murren, brummen: ves dan gode; nad kom g., auf jemanden schmälen, keifen, Cig.; — schnurren, mačka gode (= prede), Cig., Jan., C.
24710. gostíč, m. = 2. gostivec, der Condensator, Jan. (H.).
24711. góstij, m. = gostač, Mik.
24712. 1. góstija, f. 1) = gostja 1), Mik.; — 2) = gostja 2), LjZv.
24713. 2. gostı̑ja, f. die Gasterei, der Schmaus; gostijo napraviti; na gostijo povabiti.
24714. gostı̑łničar, -rja, m. der Gastwirt, Cig., Jan., nk.
24715. 1. gostı̑łnik, m. 1) = gostilničar, Cig., Jan., ZgD. ( stsl.); — 2) der Gastgeber: posloviti se pri gostilniku, Jurč.
24716. 2. gostı̑łnik, m. der Condensator, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
24717. 1. gostílọ, n. = gosti, Cig., Jan., Slom.- C.
24718. 1. gostína, f. das Gastmal, Jan.
24719. gostı̑nčar, -rja, m. = gostilničar, Jan., Ravn.; — prim. gostinec.
24720. gostı̑nəc, -nca, m., Jan., ( češ.), pogl. gostilnica.
24721. góstinja, f. 1) weiblicher Gast, Let.; mehkužnost in lahkoživnost sta mu ostali neznani gostinji, LjZv.; — 2) die Inwohnerin, (gostnja), Met.
24722. gostı̑nski, adj. Gast-, Jan.; gastfreundlich: gostinski počastiti koga, Let.; gostinska zveza, gastfreundschaftliche Verbindung, Zv.; — prim. hs. gostinski, kar pripada gostom.
24723. gostı̑telj, m. der Bewirtende, der Gastgeber, Jan., Let.
24724. 1. gostı̑təv, -tve, f. die Bewirtung, Jan.; — das Gastmal, Cig., C.
24725. 1. gostíti, -ím, vb. impf. 1) bewirten; g. koga, jemanden bewirten, jemandem ein Mahl veranstalten; — pren. tako me je gostil = take mi je pravil, Glas.; — 2) g. se, schmausen; g. se s kako rečjo, sich etwas wohl schmecken lassen, jvzhŠt.
24726. 2. gostíti, -ím, vb. impf. dicht machen, verdichten; eindicken; g. sol, gradieren, Cig.; condensieren, Cig. (T.); g. se, dicht werden, sich verdichten; iskre se goste, Jan.; dick werden (o tekočinah); — (besede) g., schnell reden, Cig.
24727. 1. gostı̑vəc, -vca, m. der Bewirtende, der Gastgeber, Cig., Jan., Šol., C.
24728. 2. gostı̑vəc, -vca, m. der Condensator, Jan.
24729. góstja, f. 1) die Gastin, Jan., Vrt.; — 2) die Inwohnerin, Cig., Jan.; — prim. gostija.
24730. gostjȃvəc, -vca, m. der Gast (kdor v gostje pride), Polj.
24731. góstje, n. = gostí, BlKr.- M.; g. napraviti, Cig.; — v gostje iti, priti, als Gast kommen, einen Besuch machen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Zv., Polj.; Kdaj boš ti sestričica V gostje k nama li prišla? Npes.-K.; K meni pa moj brat v gostje gre, Npes.-K.; v g. vabiti, povabiti, zugaste bitten, Meg., Krelj, Dalm.; v g. se komu ponuditi, sich jemandem als Gast anbieten, Vrt.; z nobenim gostjem, Ravn.; — v gostje mi hodi = spehuje se mi (o jedi), Polj.; (po Mik. (V. Gr. III. 140.) prav za prav acc. = gosti, gostje; — gen. gostjȃ, Polj.).
24732. gostníca, f. 1) die Kosthalterin, Cig.; — 2) das Gastzimmer, Jarn., Mur.; — 3) neka hruška, Šebrelje- Erj. (Torb.).
24733. gostník, m. 1) der Kosthalter, der Restaurateur, Cig.; der Gastgeber, Hip. (Orb.); — 2) der Schmauser, Jan.
24734. gostniti, -nem, vb. pf. dicht werden, Rez.- C.
24735. gostnja, f., nam. gostinja, Mik.
24736. gostnjak, m., Mur., pogl. gostač.
24737. gostǫ̑ča, f. = gostost, Mur., Cig.
24738. gostodìh, -díha, m. schnelles Athmen: g. se človeka loti, kadar gre v hrib, Dol.
24739. gǫ́stọkrat, adv. oftmals, Mur., Cig., C., Danj. (Posv. p.), Zora.
24740. gǫ́stọkratən, -tna, adj. häufig, oftmalig, Mur., Cig., C.
24741. gostolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, schmettern, trillern (o ptičjem petju), Cig., Jan., Mik.; — pren. gostolela mu je svoje besede na uho, Let.; meni ni nikogar treba, da bi mi gostolel na ušesa, Jurč.; — geschwind reden, Cig.
24742. gostolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern, zu schlagen pflegen, Jan., C.; Po nebu ptice letajo, Preljubo gostolevajo, Npes.-K.; lastovica veselo gostoleva v sinjem zraku, Zv.
24743. gostolẹ̑vək, -vka, m. der Triller, Jan.
24744. gostoljùb, -ljúba, m. kdor goste ljubi, der Gastfreund, Cig., Jan.
24745. gostonòg, -nǫ́ga, m. die Mauerassel, Cig.; gostonogi, Schnurasseln (julidae), Erj. (Ž.); navadni gostonog, die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.).
24746. gostopèt, -pę́ta, adj. mit kleinen und schnellen Schritten: gostopeto stopicati, Jurč.
24747. gostosẹ̑jci, m. pl. = gostosevci, Jap., C.

   24.148 24.248 24.348 24.448 24.548 24.648 24.748 24.848 24.948 25.048  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani