Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (24.601-24.700)

  1. gornostȃj, m. das Hermelin, Jan., C.; — rus.
  2. gornostȃjevina, f. das Hermelinfell, Cig.
  3. gorocvẹ̀t, -cvẹ́ta, m. das Feuerröschen, das Adonisröschen (adonis vernalis), Cig.; — hs.
  4. gorokàz, -káza, m. die Gebirgskarte, Cig. (T.).
  5. goropìs, -písa, m. die Orographie, Jan., Cig. (T.).
  6. goropı̑səc, -sca, m. der Orograph, Cig., Jan.
  7. goropísən, -sna, adj. orographisch: goropı̑sni zemljevid, die Gebirgskarte, Jes.
  8. gorostàs, -stása, m. der Riese, Cig. (T.), Prip.- Mik.; — hs.
  9. gorovèz, -vę́za, m. die Bartflechte (usnea), Tuš. (B.); — hs.
  10. gorovìd, -vída, m. = gorokaz, Cig., C.
  11. gorovı̑t, adj. gebirgig, Mur., Cig., Mik.
  12. górski, adj. Berg-, Gebirgs-; gorsko jezero, der Gebirgssee; — gorska gospoščina, die Bergobrigkeit, staro pismo iz l. 1630.- Let. 1887., 313.
  13. gȏrstvọ, n. das Gebirgssystem, Jan., Cig. (T.), C., Jes.
  14. gǫ̑ršati, -am, vb. impf. verschönern, Cig.; — g. bolnika, einen Kranken aufbringen, Cig.; — prim. gorši 2).
  15. gǫ̑rščak, m. 1) = gornik 1), staro pismo iz l. 1630.- Let. 1887., 314.; — 2) der Berghold, Hal.- C.; — 3) der Wildbach, C., Z.
  16. górščina, f. 1) die Berggegend, C.; — 2) das Bergrecht, die Berggiebigkeit, Cig., Rec., LjZv.; kmet nam daje desetino in gorščino, LjZv.; — 3) der Bergholdenbesitz, Rec.
  17. gǫ̑rščnik, m. die Blaumeise (parus coeruleus), Frey. (F.).
  18. goršek, m., v starih listinah, pogl. gorščak 1).
  19. gǫ̑rši, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.- C.; še gorši je naslednik, Navr. (Let.); — 2) stattlicher, schöner, hübscher; dekle je zalo, ali sestra je še gorša, Gor.; bil je izmed vseh najgorši, Savinska dol.- DSv.; gorša dekleta, Npes.- Vod. (Pes.); Prvi ljubček je bil gorši, Npes.-Schein.; imel je ženo, goršo kakor drugi plemenitaši, LjZv.; besser, Štrek., DSv.; gorše je biti pobožen, pa ubožen, kakor hudoben pa premožen, DSv.
  20. gortánəc, -nca, m., Cig., pogl. grtanec.
  21. gorúha, f. der Meersenf (bunias erucago), C.; — prim. stsl. goruha, Senf.
  22. gosák, m. 1) der Gänserich; — 2) (šaljivo) der Ehemann (während des Wochenbettes des Weibes), vzhŠt.- C.
  23. gosár, -rja, m. 1) der Gänsehirt, Cig., C., Z., Zora; — 2) der Gänsehändler, Cig., Jan.
  24. gosaríčica, f. das Gänsemädchen, Cig.
  25. gọ̑sčica, f. dem. goska, Cig.
  26. gǫ́səłce, f. pl. dem. gosli.
  27. gǫ̑səłnik, m. das Geigenfutteral, Cig.
  28. gosəłnják, m. = goselnik, Jan.
  29. gosẹ̑nica, f. 1) die Raupe; svilna g., die Seidenraupe, Cig., M.; — 2) g. med parklji (goveja bolezen), Cig., C., Strp.; tudi neko ulje pri ovcah, Savinska dol.; prim. pasjica 2); — gǫ́senica (gosenica), Št.
  30. gosẹ̑ničar, -rja, m. 1) der Raupenleser, Cig.; — 2) rumenonogi g., die gelbbeinige Raupenschlupfwespe (microgaster glomeratus), Erj. (Ž.).
  31. gosẹ̑ničji, adj. Raupen-, V.-Cig., Jan.; goseničja preja, Vrt.; goseničji mešički, Levst. (Nauk).
  32. gosẹ̑ničnik, m. dreiblättriger Vogelfuß (ornithopodium scorpioides), C.
  33. gosẹ̑nka, f. = gosenica 1), Mur.
  34. gosę́r, -rja, m. der Gänserich, C.
  35. gosę̑tina, f. das Gänsefleisch, Mur., Cig., Jan., ogr.- C.
  36. gosìč, -íča, m. das Gänschen, Valj. (Rad); (gọ̑sič, Dict.).
  37. gosı̑njak, m. 1) der Gänsestall, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Gänsekoth, Mur., Cig., Jan.
  38. gosínji, adj. = gosji, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.
  39. gosják, m. 1) = gosak, Mur., Cig., Jan.; — 2) gọ̑sjak, der Gänsekoth, Cig., Mik.
  40. gọ̑sje, n. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), C. (?)
  41. gosjenòg, -nǫ́ga, m. neka trta: der Gänsefüßler, C.
  42. gọ̑ska, f. dem. gos, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — = gos, Mur., Dol.- Cig., jvzhŠt.
  43. gǫ̑slanje, n. das Geigen, Cig.; Kako mu goduje goslanje to! LjZv.
  44. goslár, -rja, m. 1) der Geiger, der Violinspieler; gǫ́slar, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Geigenmacher, Mur., Cig., Jan.; — 3) der kleine Steißfuß (colymbus minor), Cig.; der schwarzhalsige Seetaucher (eudytes glacialis), Frey. (F.); — 4) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Z., Nov.
  45. gosláriti, -ȃrim, vb. impf. den Geiger abgeben, geigen: g. po krčmah, SlN.
  46. gǫ́slast, adj. geigenförmig, Cig., Jan.
  47. gǫ̑slati, -am, vb. impf. 1) geigen, fiedeln, Dol.- Cig., Jan.; Pa stopam in goslam, kar moči mi, LjZv.; — 2) prügeln, M., Z.
  48. gǫ́sli, f. pl. 1) die Geige, die Violine; na gosli gosti, die Geige spielen; — 2) die entblößte Mannesbrust; gosli kazati, die Brust entblößt haben.
  49. gospá, -ę́, f. die Frau, als Titel einer weiblichen verheirateten Standesperson; milostiva (milostljiva) gospa! gnädige Frau! gospa mati; imenitna gospa; — die Dame: gospodje in gospe, Herren und Damen, nk.; — die Herrin; gospa vsega sveta, ogr.- Valj. (Rad).
  50. gospẹ̑jski, adj. Frauen-, Damen-, Jan. (H.).
  51. gospẹ́nji, adj. 1) der Frau, Mik.; gospenji lasje (adiantum), Dict.- Mik.; — 2) = gospinski, Jan.
  52. góspica, f. 1) das Fräulein, nk. (po hs.); gospíca, Valj. (Rad); — 2) der Silberstrich oder der Kaisermantel (argynnis Paphia), Cig., C., Erj. (Ž.); — 3) die Wasserjungfer (calopteryx sp.), Notr.- Erj. (Torb.).
  53. gospínja, f. = gospodinja, Mik. (V. Gr. II. 143.).
  54. gospínji, adj. = gospenji 1): gospinji cvet, das niedergestreckte Hartheu (hypericum humifusum), Medv. (Rok.).
  55. gospínjščica, f. neka trta, Celje- Erj. (Torb.); die Frauentagtraube, früher blauer Klevner, Trumm.
  56. gospínski, adj. Frauen-, Damen-, Cig.
  57. gospọ̑d, m. der Herr (als Standesperson); velik g., ein großer Herr; gospoda se delati, den Herrn spielen; ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa konja sedlal? Z.; gospod po kosilu lačen, Titel ohne Mittel, Cig.; gospod! mein Herr! gospodje! meine Herren! milostljivi gospod! gnädiger Herr! pri gospodu župniku, beim Herrn Pfarrer (tudi se govori: pri gospod-župniku, Mik.); — po gospoda poslati, den Priester zu einem Kranken holen lassen; stari, mladi g., der Pfarrer, der Kaplan, Goriš.; — = Bog: Gospod z vami! — der Herr = Gebieter; tukaj sem jaz gospod; gospod črez vse gospode; ( gen., dat., acc. sing., acc. pl. gospodi, Trub.- Mik., Krelj- C.).
  58. gospóda, f. coll. die Herrenleute, der Herrenstand; kar gospoda stori krivo, kmetje plačati morajo živo, Cig.; die Herrschaft(en); gospoda so se nekam odpeljali, die Herrschaften sind ausgefahren, Cig.; častita gospoda! geehrte Herren (und Damen)! Gospoda vsi pritrdijo, Npes.-K.; Gospoda se pogledajo, Npes.-K.; Naj gospoda pije vodo, Ker za vince ne (u)trpi, Npes.- Mik.; — gen. tudi: gospodę̑.
  59. gospodár, -rja, m. der Hauswirt; kje je gospodar; dober gospodar biti, guter Wirt sein; — der Dienstgeber; kakršni gospodarji, taki posli, wie der Herr, so der Knecht; — der Besitzer, der Eigenthümer; g. kake kupčije, ladje, rudnika itd., Cig.; der Lehrherr, der Meister eines Gewerbes; — der Beherrscher: Bog je vsega sveta g., — g. biti čegav ali komu, über jemanden zu befehlen haben; tukaj nisi ti gospodar, hier hast du nichts zu befehlen; jaz ga nisem g. = ne morem mu zapovedovati, Podkrnci- Erj. (Torb.); ne biti samega sebe g., außer sich sein, Cig.; denar gospodar, Geld regiert die Welt.
  60. gospodȃrčək, -čka, m. dem. gospodarec: bajeslovno bitje; dober duh (v nar. pripovedkah), Glas. II. 115.
  61. gospodaríca, f. = gospodinja, Mur., Cig.
  62. gospodaríčica, f. dem. gospodarica, Dict.- Mik.
  63. gospodarı̑tən, -tna, adj., Mur., pogl. gospodaren.
  64. gospodarı̑təv, -tve, f. = gospodarjenje, Mur.
  65. gospodáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Herr sein, zu befehlen haben, walten; tukaj hoče vsakdo g.; žena gospodari, die Frau trägt die Hosen, Cig.; — die Wirtschaft führen, wirtschaften; slabo, dobro g.; — g. s čim, mit etwas gebaren; g. z denarjem; g. z občinsko svojino, Levst. (Nauk); — hausen: sovražniki so tu strašno gospodarili; grassieren: kuga tu gospodari, Cig.; — 2) beherrschen: g. jezo, bemeistern, Ravn.; mesu ne daj g. tela, Vrtov.- Jan. (Slovn.).
  66. gospodárjenje, n. 1) das Herrsein, das Schalten und Walten; — der Wirtschaftsbetrieb, die Haushaltung; — die Gebarung; das Grassieren; — 2) das Beherrschen; — prim. gospodariti.
  67. gospodarjeváti, -ȗjem, vb. impf. = gospodariti, Guts., Zora.
  68. gospodȃrnica, f. die Haushälterin, Mur.; die Meierin, Jan.
  69. gospodȃrnik, m. der Haushälter, Mur., Ravn.; der Meier, der Oekonom, Jan.
  70. gospodárnost, f. die Haushältigkeit, die Kunst gut zu wirtschaften, die Oekonomie, Cig., Jan., Slom.; to veleva g., das verlangt die Rücksicht auf die Oekonomie, Levst. (Cest.); z umno gospodarnostjo imetek pomnožiti, Slovan.
  71. gospodárski, adj. einen Hausherrn betreffend, ihm entsprechend, Wirtschafts-, Oekonomie-; gospodarski opravki; gospodarsko ponosen, Glas.
  72. gospodȃrstəvce, n. dem. gospodarstvo, kleine Wirtschaft, Vrt.
  73. gospodȃrstvọ, n. die Wirtschaft; die Oekonomie; g. prevzeti, oskrbovati; kmetsko g., die Bauernwirtschaft; umno g., rationelle Oekonomie; (v)zgledno g., eine Musterwirtschaft, Nov., nk.; hišno g., die Hauswirtschaft; žensko g., die Weiberwirtschaft; — narodno g., die Nationaloekonomie, Cig. (T.), nk.; politično g., die politische Oekonomie, Cig. (T.); državno g., der Staatshaushalt, Cig. (T.).
  74. gospọ̑dək, -dka, m. dem. gospod, = gospodič; vzdihujoči gospodki, Levst. (Zb. sp.).
  75. gospodìč, -íča, m. das Herrchen, junger Herr, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Edelknabe, der Junker, Rez.- C.
  76. gospodı̑čək, -čka, m. dem. gospodič; das Herrchen, Jan.
  77. gospodı̑čič, m. dem. gospodič; das Herrchen; der Edelknabe, der Junker, Mur., Cig., Dalm.
  78. gospodı̑čna, f. 1) das Fräulein; pojdi doli, gospodična, ti babelska hči, Dalm.; Notri je žlahten gospod, žlahtna gospa, In eno gospodično imata, Npes.-K.; Bog jo živi gospodično! Preš.; — 2) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 3) nekatere rastline: der Himmelsschlüssel (primula acaulis), C.; — die Knotenblume (leucoium vernum), Medv. (Rok.); — die Nachtkerze (oenothera biennis), SlGor.- Erj. (Torb.); — das Gänseblümchen (bellis perennis), Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
  79. gospodı̑čnica, f. 1) dem. gospodična; ein kleines Fräulein; — 2) neka hruška, Cig., C., Z.; — 3) der Klatschmohn (papaver rhoeas), Solkan pri Gorici- Erj. (Torb.); dokler je cvet še v popku, ugibljejo otroci, ali je gospod (bel), ali gospa (rdeč), Bilje- Erj. (Torb.); — die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Dict., C.
  80. gospodı̑čnik, m. neko jabolko, Cig.
  81. gospodı̑n, m. = gospod, gospodar, Habd.- Mik., Danj.- Valj. (Rad), Rez.- Baud.
  82. gospodínja, f. die Herrin, die zu befehlen hat; die Hausfrau; gospodar je šel z doma, gospodinja pa je doma; die Wirtin; dobra g., eine gute Wirtin; — die Haushälterin; biti pri kom za gospodinjo; die Dienstfrau; imeti dobro gospodinjo; — die Quartierfrau, die Kostfrau.
  83. gospodínjiti, -ı̑njim, vb. impf. als Hausfrau walten, das Hauswesen, insoferne es der Hauswirtin obliegt, führen; kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet, Z.; — g. koga, jemandes Wirtschafterin sein, C.; gospodinjila ga je sestra, Zv.; tudi: g. komu, Zv.
  84. gospodı̑njstvọ, n. das Geschäft der Hausfrau oder Wirtschafterin; Marija je tudi pri gospodinjstvu vseh ženskih čednosti ljubezniva podoba, Ravn.
  85. gospodljìv, -íva, adj. herrschsüchtig, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn.; on (župan) se ne boj nikogar, a gospodljiv zopet ne sme biti, Levst. (Nauk).
  86. gospọ̑dnica, f. = gospojnica: velika, mala g., Groß-, Kleinfrauentag, Mur., Cig., Danj.- Mik., Dolnje Kor.- Jarn. (Rok.).
  87. gospódnji, adj. 1) des Herrn (Gottes), Mik.; v gospodnjem imenu, Krelj; gospodnji duh, gospodnje ime, Dalm.; gospodnji angel, Kast.; gospodnje leto, das Jahr des Heils, Cig. (T.); — 2) herrschaftlich, Herren-, V.-Cig., Jan.; gospodnja služba, Herrendienst, Cig.
  88. gospodováti, -ȗjem, vb. impf. Herr sein, walten, herrschen; g. nad kom ali čim, beherrschen, Cig. (T.), Met.- Mik.
  89. gospodovȃvəc, -vca, m. der Beherrscher, der Gebieter, Mur., Cig., Jan.
  90. gospodovȃvka, f. die Beherrscherin, die Gebieterin, Mur., Cig., Jan.
  91. gospǫ̑jnica, f. 1) velika, mala g., der Groß-, Kleinfrauentag, Jan., C., Št.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  92. gospǫ̑jščnica, f. die Sumpfleberblume (parnassia palustris), Medv. (Rok.).
  93. gospon, m. = gospod, Habd.- Mik., ogr.- Mik.; iz: gospodin.
  94. gosponič, m. dem. gospon, Prip.- Mik.
  95. gospǫ́ska, f. die Obrigkeit, die Behörde; mestna g., der Stadtmagistrat, Dict.; — pogl. oblastvo.
  96. gospǫ̑stvọ, n. 1) die Gebieterschaft, die Herrschaft, Cig., Jan., nk.; — der Bereich der Herrschaft: po vsem njegovem gospostvu, Dalm.; — 2) der Herrenstand, Jan.; Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, gospostvo z maštvam ( nam. -om), Npes.-K.; — 3) Vaše g.! Eure Herrlichkeit! Cig.; — tudi gospostvò, Valj. (Rad).
  97. gospǫ́ščina, f. 1) der Herrenstand; tudi nji je dišala gospoščina, LjZv.; — 2) die Obrigkeit, Meg.; deželska in duhovska g., Trub.; od hude gospoščine silo in vse zlo trpeti, Dalm.; — 3) das Dominium, die Grundherrschaft, Cig., Jan.; — der herrschaftliche Grund, Svet. (Rok.); — 4) vormals: die Abgaben und Leistungen an die Grundherrschaft, ogr.- C.
  98. gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.- Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.- Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.- C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
  99. gǫ̑st, gǫ́sta, adj. 1) dicht; gosta trava, gosto drevje; goste lase imeti, einen dichten Haarwuchs haben; gosto platno, dichte Leinwand; gosto šivati; gosto sejati; gosto sito, feiner Sieb; gost glavnik, dichter Kamm; — gosta megla; — 2) dickflüssig, dick; gosta juha (kurze Brühe), gosta kri; — 3) oftmalig, Cig.; gosta služba, redka suknja, wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen, Npreg.- Mur.; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.- jvzhŠt.; gostih besed, redselig, Cig.; po gostem, po gosto, häufig; gosto, oft, gost(i) čas, häufig, vzhŠt.; — ( compar. gostejši, gošči, C.).
  100. gostáč, m. der Miethwohner, der Inwohner, Cig., Jan., Gor., nk.; gostači, Miethleute, Cig.; gostačev g., der Afterinwohner, Cig.

   24.101 24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701 24.801 24.901 25.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA