Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (24.348-24.447)

  1. gołbati, -am, vb. impf. nagen, Mik.; — prim. globati.
  2. gołbèč, -ę́ča, adj. on je mene iz golbečega (= greznega) blata izvlekel, Trub., Mik., Jap.- C.; — prim. globeti.
  3. gȏłbež, m. = dleto, Št.- Trst. (Let.).
  4. golbica, f. = škrjanec, GBrda; — prim. golibar. (?)
  5. gółbiti, -im, vb. impf. aushöhlen, Trst. (Let.); luknje g., Danj. (Posv. p.).
  6. gółbsti, gółbem, vb. impf. = dolbsti, vzhŠt.- C.
  7. gółcati, -am, vb. impf. 1) laut schluckend trinken: sladko vince iz okrogle buče g., Jurč.; — 2) rülpsen, Rez.- C.; meni se golca, Fr.- C.; — prim. kolcati se.
  8. gòłč, gółča, m. das Reden, die Rede, vzhŠt., ogr.; das Gespräch, Jan.; — meni ni za golč, ich bin nicht gesprächig, golč je, man spricht, es geht das Gerücht, vzhŠt.- C.
  9. gołčȃj, m. der Schluck, Hip.- C., Valj. (Rad).
  10. gółčanje, n. das Reden, das Sprechen; prim. golčati.
  11. gółčati, -ím, vb. impf. sprechen, reden, Cig., Jan., vzhŠt., ogr.- C.; — slavec golči, die Nachtigall schlägt, C.; grlica golči, die Taube girrt, BlKr., C.; — schwätzen: tiho bodi! kaj pa golčiš! Jurč.; — dröhnen, tönen, Štrek.; tosen (o gromu), Rez.- C.
  12. 1. gołčíca, f. dem. gol(ka) f., Svet. (Rok.); tu eno golčico, tam kako protje pobrati, Levst. (Zb. sp.).
  13. 2. gołčíca, f. die stengellose Schlüsselblume (primula acaulis), Erj. (Rok.); Golčice mi precvetajo, Npes.-K.; — prim. jegolček, jeglič, jagolnica.
  14. gȏłčič, m. die Meerforelle, Blc.-C.
  15. goldı̑nar, -rja, m. der Gulden; — prim. bav. guldener, C.
  16. gȏłəc, -łca, m. 1) bartloser Junge, C., Z.; — 2) noch unbefiederter Vogel, Z.; — ptica, ki se goli in zato ne more leteti, Cerknica- Erj. (Torb.); — 3) die Korn- oder Schalfrucht, Jarn., Cig. (T.); žitni plod ali g., Tuš. (R.); — 4) wenig bewaldeter, kahler Berg, der Schneeberg, Cig., Jan., C.; v naše golce se malo novega zve, Polj.; — 5) na golec obrušen, glatt abgeschliffen, Nov.- C.
  17. góləhən, -hna, adj. gol golehen, ganz nackt, C., Mik.
  18. golẹ̑n, f. der Unterschenkel, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Krn- Erj. (Torb.); razkrij golen, Dalm.; — naj se jim sterejo njihove goleni (Beine), ogr.- Valj. (Rad).
  19. 1. golę̑n, adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.
  20. 2. golèn, -éna, adj. unreif (o sadju), Tržič- Štrek. (LjZv.); golene hruške, Mik.; ( "eigentlich: grün", Mik.); prim. zelen.
  21. 3. gólən, -lna, adj. bloß, Guts., Jarn., ogr.- C.; iz golne dobrote, C.; (gołən? menda prej nam. gólen; prim. golę̑n).
  22. 1. golę̑nəc, -nca, m. eine Art Gras: mali, veliki g., C.
  23. 2. golénəc, -nca, m. unreife Frucht, Mik.; unreifes Obst, Tržič- Štrek. (LjZv.).
  24. golẹ̑nək, -nka, m. = golen, f., Cig.
  25. golẹníca, f. 1) das Schienbein, Cig., Jan., C., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Stiefelröhre, Cig., Jan., C., Burg., Dol., BlKr.; zafrkniti golenice, Jurč.
  26. golenína, f. glattes Korn (Getreide mit Ausnahme des Hafers und der Gerste), C.
  27. 1. golenják, m. = kruh brez ovsa, Poh.- C.
  28. 2. golẹnják, m. der Beinharnisch, Cig.
  29. golẹ́nji, adj. zum Unterschenkel, zum Schienbein gehörig, Cig., Jan.
  30. 1. golẹ̑nka, f. eine Art Strümpfe, C., Z.
  31. golẹ́nọ, n. = golen f., Dalm.; da bi se njih golena prelomila, Trub.
  32. golern, adj. gol golern, ganz nackt: golo golerno telo, ogr.- C.; — prim. golehrn.
  33. gǫ̑lež, m. kahler Berg, Cig., C.
  34. golíba, f. 1) armselige Hütte, C.; eine Schankhütte, C.; vse gostilnice na ogrski meji se imenujejo golibe, SlN.; — prim. koliba.
  35. golı̑bar, -rja, m. die Lerche, ogr.- M., Ahac.; (goliber), Npes.-Schein.
  36. golibáš, m. der Besitzer, Bewohner einer goliba, der Schenkwirt, Danj.- C., Valj. (Rad).
  37. golíbər, -bra, m., Jan., C., pogl. golibar.
  38. 1. golíca, f. 1) das Mädchen, Kast.- C.; — 2) eine kahle Erdfläche, Cig., Jan., C.; golica je gola strmina, kjer so gozd posekali, Notr.- SlN.; — 3) das Blankett, Levst. (Nauk), DZ.; — 4) ein laub- und astloser Stecken oder junger Baum, Z., C.; — 5) der Typhus ("bolezen, izza katere se človek ogoli, rekše: izgubi lase"), Nem. Rovt- Erj. (Torb.); — 6) der grannenlose Weizen (triticum hibernum); — 7) neka breskva, kajk.- Valj. (Rad).
  39. 3. golíca, f. der Nachen, Meg.- Mik., Cig.; — prim. galeja, stsl. golija.
  40. golìč, -íča, m. 1) der Nestling, Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 2) der Bartlose, Cig.; — 3) kahler Berggipfel, Cig., Jan.; — mizasta gora, der Tafelberg, Jes.; — 4) die nackte Gerste (hordeum distichum nudum), Cig.
  41. goličȃvarica, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Zv.
  42. golíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. kahl werden, kahle Stellen bekommen (o gozdih), C.
  43. golı̑čnik, m. = golič 4), Z.
  44. golída, f. die Gelte: die Melkgelte, Mur., Cig., Jan., C., Dol., Kras; — die Schöpfgelte, die Wassergelte, Cig., Jan.; — ein Weinmaß = 4 Maß, Medv.- M.; — prim. srlat. galēta, stvn. gellita, Mik. (Et.).
  45. golídica, f. dem. golida; die Milchgelte, Rez.- C.
  46. golidráti, -ȃm, vb. impf. leiern, Jan.
  47. golı̑łnik, m. das Haareisen, das Schabeisen (der Gärber), Cig.
  48. golı̑n, m. der Bartlose, C.
  49. golína, f. die Blöße, kahle, unbewachsene Fläche, Cig., Jan., C., DZ.; durch Entrindung entstandene Blöße am Baumstamm, Mur.
  50. golı̑nar, -rja, m. der Bewohner einer kahlen Fläche, C.
  51. goliráča, f. das Kindeshemd, vzhŠt., ogr.- C.; — nastalo iz: "v goli robači", C. (?)
  52. golíš, m. kahle Fläche, C.
  53. golíti, -ím, vb. impf. 1) kahl machen: entrinden, Mur., Cig., Jan.; abhaaren, Cig.; g. se, die Haare verlieren, sich mausen, Cig., Jan.; ptiči se golijo, Kr.; drevo se goli, verliert das Laub, Dict.; — g. si lase = beliti si glavo, Levst. (Zb. sp.); — 2) g. koga, = guliti, jemanden schinden, ausziehen, Cig., ZgD.; — tudi: góliti.
  54. golják, m. bettelarmer Mensch, SlN.
  55. goljȃva, f. die Blöße, die Nacktheit, die Kahlheit, Mur., Cig.; — unbewachsene Fläche, die Heide, Cig., Jan., C., Ravn., Jes.; goljava, koder nič druzega ne raste nego mah in vresje, Polj.
  56. goljè, n. coll. Baumäste ohne Laub, Hal.- C.
  57. goljénje, n. das Entrinden, das Enthaaren; das Mausen, Cig.
  58. goljùf, -úfa, m. 1) der Betrüger; — 2) der Bauernstrumpf ohne Fußsack, C.; goljufe so nosili, da niso golih meč kazali, Kr., Savinska dol.; — 3) das Vorhemd, Ljub.; — 4) die Lamprete (petromyzon fluviatilis), Frey. (F.); — prim. it. gaglioffo, der Schelm, Mik. (Et.).
  59. goljufáč, m. der Betrüger, Mariborska ok.- C.
  60. goljufár, -rja, m. = goljuf, ogr.- M., C.
  61. goljúfast, adj. = goljufen, Dalm.- C.
  62. goljufáti, -ȃm, vb. pf. et impf. betrügen; g. koga za kaj; g. se, sich betrügen; goljufal sem se = goljufalo me je, ich habe mich betrogen, getäuscht.
  63. goljufȃvəc, -vca, m. der Betrüger, Guts. (Res.).
  64. goljȗfəc, -fca, m. = goljuf: tolikanj je goljufcev kolikor ljudi, Kast.
  65. goljúfən, -fna, adj. betrügerisch, falsch, g. igravec, falscher Spieler, Mur., Cig.; goljufno izgovarjanje, falsche Ausreden, Guts. (Res.).
  66. goljufíca, f. die Betrügerin, Mur., Cig., Valj. (Rad); goljufi in goljufice, Jsvkr.
  67. goljufı̑vəc, -vca, m. der Betrüger, Cig., C., Valj. (Rad).
  68. goljȗfnik, m. = goljuf, C.
  69. goljufnína, f. die Betrugsumme, C.
  70. goljufnják, m. = golufnik, Mur.
  71. goljufováti, -ȗjem, vb. impf. zu betrügen pflegen, C.
  72. goljȗfski, adj. betrügerisch, Dalm., C.
  73. gȏłk, m. das Tosen des Donners, Rez.- C.
  74. gȏłkati, -am, -čem, vb. impf. girren, ogr.- C.; — = lajati, Tolm.- Štrek. (Let.).
  75. golǫ̑b, m. die männliche Taube; domači g., die Haustaube (columba livea domestica); divji g., die Wildtaube (columba livea); g. pismonos, die Brieftaube, Cig., Erj. (Ž.); g. selec, die Wandertaube (columba migratoria), Erj. (Ž.).
  76. golobár, -rja, m. 1) der Taubenhändler, der Taubenzüchter, Dict., Mur., Cig., Jan.; — 2) der Hühnerhabicht, der Taubenstößer (falco palumbarius), Cig., Frey. (F.).
  77. golǫ̑bast, adj. taubenartig, Cig., M.
  78. golǫ̑bčati se, -am se, vb. impf. schnäbeln, Cig.
  79. golǫ́bče, -eta, n. junge Taube, Mur., Valj. (Rad).
  80. golǫ̑bčək, -čka, m. dem. golobec; 1) das Täubchen; — 2) neko jabolko; der Täubling, C.
  81. golobčeváti se, -ȗjem se, vb. impf. schnäbeln, Cig.
  82. golobè, -ę́ta, n. das Täubchen, Mur., Met., Mik.
  83. golǫ̑bəc, -bca, m. 1) das Täubchen; — 2) der Adamsapfel, Rez.- C.; — 3) der Zwikel (an Hemden), Cig., Jan.; — 4) neko jabolko: der Täubling, C.; — 5) neka igra dečaška, Valj. (Rad).
  84. golǫ̑bək, -bka, m. dem. golob.
  85. golobìč, -íča, m. junges Täubchen, Meg.- Mik.
  86. golobı̑čar, m. = golobar 2, Z.
  87. golobíčica, f. 1) dem. golobica; — 2) = golobica 3), Z.
  88. golobı̑čka, f. dem. golobica.
  89. golobína, f. die Taubengrotte, Prim.
  90. golobinják, m. 1) der Taubenschlag, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); tudi: golobı̑njak, Levst. (M.), Št.; — 2) golobı̑njak, der Taubenkoth, Št.- Mur.
  91. golobínji, adj. Tauben-, Mur., Mik.
  92. golǫ̑bjak, m. 1) der Taubenkoth; — 2) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Medv. (Rok.).
  93. golǫ̑bnik, m. der Taubenschlag, Mur., Cig.
  94. golobnják, m. = golobinjak 1); golǫ̑bnjak, ogr.- Valj. (Rad).
  95. golǫ̑bovski, adj. = golobji, Mur.
  96. golobràd, -bráda, adj. ohne Kinnbart, bartlos; milchbärtig, Cig., Jan.
  97. golobrȃdəc, -dca, m. der Bartlose; der Milchbärtige, Cig., Jan.
  98. golobrȃdež, m. = golobradec, Cig.
  99. golobȗčnik, m. der Kahlkopf, ( zaničlj.), C.
  100. gologlȃvəc, -vca, m. 1) der Barhauptige, Mur., Cig.; — 2) = plešivec, Cig., Jan.

   23.848 23.948 24.048 24.148 24.248 24.348 24.448 24.548 24.648 24.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA