Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (24.301-24.400)

  1. godovȃnje, n. 1) die Festlichkeit, Cig.; der Festschmaus, Jan.; — 2) das Namensfest, C., jvzhŠt.
  2. godováti, -ȗjem, vb. impf. 1) festlich begehen, feiern, Cig.; stoletnico g., C., Levst. (Zb. sp.); slavnost g., Vrt.; g. spomin, Zora; — 2) das Namensfest feiern, Cig., C.
  3. godovína, f. die Namensfestfeier, C.
  4. godǫ̑vje, n. = godovina, Mur.
  5. godovník, m. 1) der Festpatron, Z.; der Namenspatron, (godǫ́vnik) BlKr.; — 2) ein Hauptfesttag, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der ein Fest feiert, nk.; derjenige, dessen Namensfest gefeiert wird, nk.
  6. godovnjáča, f. diejenige, deren Namensfest gefeiert wird, kajk.- Valj. (Rad).
  7. godovnják, m. derjenige, dessen Namensfest gefeiert wird, kajk.- Valj. (Rad).
  8. godovnọ̀, gen. -nà, n. das Fest: nove maše veselo godovno, Slom.; — das Namensfest, C., jvzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); za g. komu kaj dati, C.; — das Namenstagsgeschenk, Mur.; godǫ́vno obhajati, BlKr.; — (tudi: das Geburtsfest, C.); — pomni: ob godovnem, C.; — prim. godoven.
  9. godráti, -ȃm, vb. impf. kaudern, kollern: puran godra, BlKr.
  10. godrnáti, -ȃm, vb. impf. = godrnjati, Mik.
  11. godrníca, f. das Murmelthier, Guts., Jarn.
  12. godrnjáč, m. der Brummer.
  13. godrnjálast, adj. murrsinnig, Cig.
  14. godrnjálọ, n. der Murrkopf.
  15. godrnjȃnje, n. das Brummen, das Murren.
  16. godrnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, murren; medvedi so godrnjali, Pohl. (Km.); sam sebi nekaj godrnja, er brummt etwas in den Bart, Cig.; Mrliča djati v grob vele, In bilje godrnjajo, Preš.; črez Boga g., wider Gott murren, Škrb.- Valj. (Rad); g. na koga, DSv.; g. nad kom, jemanden anmurren, Cig.
  17. godrnjàv, -áva, adj. brummig, bärbeißig, mürrisch, Cig., Jan.; godrnjavo je odgovarjal, Jurč.
  18. godrnjȃvəc, -vca, m. der Brummer, der Murrkopf, der Griesgram.
  19. godrnjȃvka, f. 1) brummiges, mürrisches Weib; — 2) das Murmelthier, Cig.
  20. godrnjȃvs, m. der Murrkopf, der Brummbär (o človeku), Z., ZgD., Vrt.
  21. godrnjȃvsati, -am, vb. impf. brummen, murren, Z., M.
  22. gǫ̑flja, f. 1) das Großmaul; — 2) ein schwatzhafter Mensch, das Plappermaul; — nam. goblja; prim. gobec, Levst. (Rok.).
  23. gogər, -gra, m. der Pelzkäfer, Jan. (H.).
  24. gognjáč, m. der Näseler, Cig.
  25. gognjáti, -ȃm, vb. impf. durch die Nase reden, näseln, Mur., Cig.; — stammeln, C.; murmeln, Mik.; — prim. hohnjati.
  26. gognjȃvəc, -vca, m. einer, der näselt, Mur.
  27. gognjȃvka, f. eine, die näselt, Mur.
  28. gogòt, -óta, m. das Geschnatter (der Gänse), Jan.
  29. gogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schnattern (o goseh), Mur., Cig., Jan., C., Vrt.; — gackern: g. kakor petelin, Dict.; — prim. gagati.
  30. gogúliti, -ȗlim, vb. impf. girren, SlGradec- C.
  31. gòj, gója, m. die Pflege, die Zucht, Cig., C.
  32. gǫ́ja, f. die Pflege, Cig. (T.); g. prebavil, die Pflege der Verdauungswerkzeuge, Erj. (Som.); die Zucht ( z. B. der Bäume), C.; die Hege, DZkr.
  33. goję́nčək, -čka, m. dem. gojenec, nk.
  34. goję́nəc, -nca, m. der Zögling, der Alumne, nk.; govori se tudi: gǫ́jenəc.
  35. 1. gojénje, n. die Pflege, Cig., nk.; — prim. gojiti.
  36. 2. gojénje, n. das Zeitigen; g. lanu, das Rösten; rosno in vodno gojenje lanu, Nov.; — prim. goditi.
  37. gojẹ́vati, -am, vb. impf. zu hegen, aufzuziehen pflegen, Z., Trst. (Let.).
  38. gojı̑telj, m. der Erzieher, SlN.
  39. gojíti, -ím, vb. impf. hegen und pflegen, Cig., Jan., Kras- C.; ziehen, cultivieren: g. vinograde, sadje, Jan., ogr.- C.; aufziehen, erziehen, Cig., Jan.; g. gibala, dihala, čutila, pflegen, Erj. (Som.); — pren. sovraštvo, ljubezen g. v svojem srcu, Hass, Liebe im Herzen hegen, C., nk.
  40. gojı̑vəc, -vca, m. der Erzieher, Cig., C.; — der Förderer, nk.
  41. gojník, m. = gojitelj, Z.
  42. gòł, góla, adj. kahl, nackt, unbewachsen; goli vrh, gola zemlja; unbehaart: gola glava, kahles Haupt; gola brada; bartloses Kinn; gola miš, eine kahle Maus, Z.; unbefiedert: gol ptič; laublos, zweiglos: golo drevo; — entblößt, unbekleidet, bloß: gola koža, gola roka; z golo glavo, entblößten Hauptes; gol in nag, fadennackt, Cig., Jan.; gol in bos, ohne Kleider und Beschuhung; na golih tleh klečati; goli meč, das blanke Schwert; gola kost, ein Bein ohne Fleisch; z golo lučjo se približati, mit unverwahrtem Licht, Levst. (Nauk); z golimi rokami si kruh služiti (mit den bloßen Händen), Fr.- C.; z golim očesom, mit freiem, unbewaffnetem Auge, Z.; pod golim nebom, unter freiem Himmel, Cig.; bloß, lauter; možje niso goli ljudje — angelci so bili, Ravn.; gola resnica, reine Wahrheit; gola laž, eine blanke Lüge; gola nedolžnost, lautere Unschuld; iz golega sovraštva, aus bloßem Hass; gola ponižnost ga je, er ist die Demuth selbst; iz gola (izgola), nur, C.; prim. zgolj.
  43. gǫ̑ł, -ı̑, f. abgeästeter, junger Baumstamm, Rib.- Mik., Dol., Notr.- C., eno gol sem posekal, drobno drevo kakor žrd, Notr., Lašče- Levst. (Rok.); pl. goli = bolj drobna drva, obsekane veje, ( opp. hlodi): voz goli je pripeljal, Gor.; skladnico goli razklati na polena, Ravn. (Abc.); lučna g., der Stamm, aus dem Lichtspäne gemacht werden, C.; debela g., dicker Baumklotz, C., Zora; žlice ne boš iz cele goli delal, Jurč.; — prim. stsl. golь, Ast, Mik. (Et.).
  44. goláčina, f. 1) dlaka, katera gre od živali, kadar se goli, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) zrnja prazna mesta na koruznej latici, Ip.- Erj. (Torb.).
  45. golahrn, adj. ganz nackt, Mik. (Et.).
  46. golȃzən, -zni, f. 1) coll. das Gewürm, kriechendes Ungeziefer; — 2) ein baumloser Fleck im Walde, Dol.- Erj. (Torb.); jagode rasto po gozdnih golaznih, Let.; — die im Getreide durch Ungeziefer verursachte kahle Stelle, Met.; Mik.
  47. golaznína, f. golazen, M.
  48. gołbati, -am, vb. impf. nagen, Mik.; — prim. globati.
  49. gołbèč, -ę́ča, adj. on je mene iz golbečega (= greznega) blata izvlekel, Trub., Mik., Jap.- C.; — prim. globeti.
  50. gȏłbež, m. = dleto, Št.- Trst. (Let.).
  51. golbica, f. = škrjanec, GBrda; — prim. golibar. (?)
  52. gółbiti, -im, vb. impf. aushöhlen, Trst. (Let.); luknje g., Danj. (Posv. p.).
  53. gółbsti, gółbem, vb. impf. = dolbsti, vzhŠt.- C.
  54. gółcati, -am, vb. impf. 1) laut schluckend trinken: sladko vince iz okrogle buče g., Jurč.; — 2) rülpsen, Rez.- C.; meni se golca, Fr.- C.; — prim. kolcati se.
  55. gòłč, gółča, m. das Reden, die Rede, vzhŠt., ogr.; das Gespräch, Jan.; — meni ni za golč, ich bin nicht gesprächig, golč je, man spricht, es geht das Gerücht, vzhŠt.- C.
  56. gołčȃj, m. der Schluck, Hip.- C., Valj. (Rad).
  57. gółčanje, n. das Reden, das Sprechen; prim. golčati.
  58. gółčati, -ím, vb. impf. sprechen, reden, Cig., Jan., vzhŠt., ogr.- C.; — slavec golči, die Nachtigall schlägt, C.; grlica golči, die Taube girrt, BlKr., C.; — schwätzen: tiho bodi! kaj pa golčiš! Jurč.; — dröhnen, tönen, Štrek.; tosen (o gromu), Rez.- C.
  59. 1. gołčíca, f. dem. gol(ka) f., Svet. (Rok.); tu eno golčico, tam kako protje pobrati, Levst. (Zb. sp.).
  60. 2. gołčíca, f. die stengellose Schlüsselblume (primula acaulis), Erj. (Rok.); Golčice mi precvetajo, Npes.-K.; — prim. jegolček, jeglič, jagolnica.
  61. gȏłčič, m. die Meerforelle, Blc.-C.
  62. goldı̑nar, -rja, m. der Gulden; — prim. bav. guldener, C.
  63. gȏłəc, -łca, m. 1) bartloser Junge, C., Z.; — 2) noch unbefiederter Vogel, Z.; — ptica, ki se goli in zato ne more leteti, Cerknica- Erj. (Torb.); — 3) die Korn- oder Schalfrucht, Jarn., Cig. (T.); žitni plod ali g., Tuš. (R.); — 4) wenig bewaldeter, kahler Berg, der Schneeberg, Cig., Jan., C.; v naše golce se malo novega zve, Polj.; — 5) na golec obrušen, glatt abgeschliffen, Nov.- C.
  64. góləhən, -hna, adj. gol golehen, ganz nackt, C., Mik.
  65. golẹ̑n, f. der Unterschenkel, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Krn- Erj. (Torb.); razkrij golen, Dalm.; — naj se jim sterejo njihove goleni (Beine), ogr.- Valj. (Rad).
  66. 1. golę̑n, adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.
  67. 2. golèn, -éna, adj. unreif (o sadju), Tržič- Štrek. (LjZv.); golene hruške, Mik.; ( "eigentlich: grün", Mik.); prim. zelen.
  68. 3. gólən, -lna, adj. bloß, Guts., Jarn., ogr.- C.; iz golne dobrote, C.; (gołən? menda prej nam. gólen; prim. golę̑n).
  69. 1. golę̑nəc, -nca, m. eine Art Gras: mali, veliki g., C.
  70. 2. golénəc, -nca, m. unreife Frucht, Mik.; unreifes Obst, Tržič- Štrek. (LjZv.).
  71. golẹ̑nək, -nka, m. = golen, f., Cig.
  72. golẹníca, f. 1) das Schienbein, Cig., Jan., C., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Stiefelröhre, Cig., Jan., C., Burg., Dol., BlKr.; zafrkniti golenice, Jurč.
  73. golenína, f. glattes Korn (Getreide mit Ausnahme des Hafers und der Gerste), C.
  74. 1. golenják, m. = kruh brez ovsa, Poh.- C.
  75. 2. golẹnják, m. der Beinharnisch, Cig.
  76. golẹ́nji, adj. zum Unterschenkel, zum Schienbein gehörig, Cig., Jan.
  77. 1. golẹ̑nka, f. eine Art Strümpfe, C., Z.
  78. golẹ́nọ, n. = golen f., Dalm.; da bi se njih golena prelomila, Trub.
  79. golern, adj. gol golern, ganz nackt: golo golerno telo, ogr.- C.; — prim. golehrn.
  80. gǫ̑lež, m. kahler Berg, Cig., C.
  81. golíba, f. 1) armselige Hütte, C.; eine Schankhütte, C.; vse gostilnice na ogrski meji se imenujejo golibe, SlN.; — prim. koliba.
  82. golı̑bar, -rja, m. die Lerche, ogr.- M., Ahac.; (goliber), Npes.-Schein.
  83. golibáš, m. der Besitzer, Bewohner einer goliba, der Schenkwirt, Danj.- C., Valj. (Rad).
  84. golíbər, -bra, m., Jan., C., pogl. golibar.
  85. 1. golíca, f. 1) das Mädchen, Kast.- C.; — 2) eine kahle Erdfläche, Cig., Jan., C.; golica je gola strmina, kjer so gozd posekali, Notr.- SlN.; — 3) das Blankett, Levst. (Nauk), DZ.; — 4) ein laub- und astloser Stecken oder junger Baum, Z., C.; — 5) der Typhus ("bolezen, izza katere se človek ogoli, rekše: izgubi lase"), Nem. Rovt- Erj. (Torb.); — 6) der grannenlose Weizen (triticum hibernum); — 7) neka breskva, kajk.- Valj. (Rad).
  86. 3. golíca, f. der Nachen, Meg.- Mik., Cig.; — prim. galeja, stsl. golija.
  87. golìč, -íča, m. 1) der Nestling, Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 2) der Bartlose, Cig.; — 3) kahler Berggipfel, Cig., Jan.; — mizasta gora, der Tafelberg, Jes.; — 4) die nackte Gerste (hordeum distichum nudum), Cig.
  88. goličȃvarica, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Zv.
  89. golíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. kahl werden, kahle Stellen bekommen (o gozdih), C.
  90. golı̑čnik, m. = golič 4), Z.
  91. golída, f. die Gelte: die Melkgelte, Mur., Cig., Jan., C., Dol., Kras; — die Schöpfgelte, die Wassergelte, Cig., Jan.; — ein Weinmaß = 4 Maß, Medv.- M.; — prim. srlat. galēta, stvn. gellita, Mik. (Et.).
  92. golídica, f. dem. golida; die Milchgelte, Rez.- C.
  93. golidráti, -ȃm, vb. impf. leiern, Jan.
  94. golı̑łnik, m. das Haareisen, das Schabeisen (der Gärber), Cig.
  95. golı̑n, m. der Bartlose, C.
  96. golína, f. die Blöße, kahle, unbewachsene Fläche, Cig., Jan., C., DZ.; durch Entrindung entstandene Blöße am Baumstamm, Mur.
  97. golı̑nar, -rja, m. der Bewohner einer kahlen Fläche, C.
  98. goliráča, f. das Kindeshemd, vzhŠt., ogr.- C.; — nastalo iz: "v goli robači", C. (?)
  99. golíš, m. kahle Fläche, C.
  100. golíti, -ím, vb. impf. 1) kahl machen: entrinden, Mur., Cig., Jan.; abhaaren, Cig.; g. se, die Haare verlieren, sich mausen, Cig., Jan.; ptiči se golijo, Kr.; drevo se goli, verliert das Laub, Dict.; — g. si lase = beliti si glavo, Levst. (Zb. sp.); — 2) g. koga, = guliti, jemanden schinden, ausziehen, Cig., ZgD.; — tudi: góliti.

   23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 24.401 24.501 24.601 24.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA