Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (24.048-24.147)

  1. glǫ̑bast, adj. vertieft, mit Vertiefungen, Jan. (H.).
  2. glǫ́bati, * -bam, -bljem, vb. impf. 1) eine Vertiefung graben, aushöhlen, ogr.- C., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; voda globa, macht Vertiefungen, Blc.-C.; auswetzen, C.; šinja se globa, ogr.- C.; — nagen, BlKr.; — *grübeln, klügeln, Cig., Lašče- Levst. (M.).
  3. glǫ́bavəc, -vca, m. der Grübler, Cig.
  4. globẹ̑ł, f. die Vertiefung, Cig., Jan., C., Mik.; — der Hohlweg, die Schlucht, Cig., Jan., C., Met., Mik.
  5. globẹ̑lica, f. dem. globela; kleine Vertiefung, Žnid.; globelici na licih, Grübchen, Zv.
  6. globẹ̑łnik, m. die gemeine Perspectivschnecke (solarium perspectivum), Erj. (Ž.).
  7. globẹ́ti, -ím, vb. impf. einsinken, versinken, Mik.
  8. globína, f. die Tiefe, die Vertiefung; morska globina, die Meerestiefe, Cig. (T.).
  9. 1. globíti, -ím, vb. impf. vertiefen, aushöhlen, Cig., Jan.; g. se, einsinken, Jan.
  10. 2. globíti, -ím, vb. impf. mit Geldstrafen belegen, Jan., SlN., ZgD.; — brandschatzen, C., SlN.; — hs.
  11. glǫ̑bka, f. das Kügelchen, ogr.- C.; — prim. 2. glob.
  12. globla, f., Mur., pogl. globela.
  13. globlína, f. = globina, C., ogr.- Valj. (Rad); (glublina, kajk.- Valj.); — morda nam. globelina.
  14. globník, m. der Auftiefhammer, V.-Cig.
  15. glǫ̑bnjak, m. tiefe Schlucht, Št.
  16. globǫ̑ča, f. = klanec, Mariborska ok.- C.
  17. globǫ̑čək, -čka, m. der Gründling (gobis fluviatilis), Cig., Frey. (F.).
  18. globočína, f. die Tiefe; nebeška visočina in morska g.; v globočino iti, in die Tiefe steigen; — pren. v globočini njegovega srca, im Innersten seines Herzens, Cig.
  19. globǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. impf. tief machen, Mur.
  20. globǫ̑čnjak, m. = globoka draga, BlKr.
  21. globǫ̑dnica, f. = tolmun v vodi, (podstava: glob- + dno), Ip.- Erj. (Torb.); — = rupa, Goriš.
  22. globòk, -óka, adj. tief; globoka jama; globoko morje; — globoko zamisliti se, sich in Gedanken vertiefen, Cig. (T.); globoko spoštovanje, tiefe Ehrfurcht, Cig. (T.); — ( compar. globočji, globokejši, Mik., Levst. [Sl. Spr.]; globši, globəljši, ogr.- C.; globlji: globlje se prikloniti, Trub. [Post.]; globoče, tiefer, Levst. [Močv.]; globoko se prikloni in še globoče vzdihne, LjZv.).
  23. globokosę́žən, -žna, adj. tiefreichend, tiefgängig: ladje morajo za dva črevlja manj globokosežne biti, müssen einen um zwei Fuß geringeren Tiefgang haben, DZ.; — tiefgründig, Mur., Cig.
  24. globǫ̑nəc, -nca, m. der Knödel, ogr.- C.; — prim. glob, m.
  25. globǫ̑rka, f. eine Art genießbarer Pilz mit rother Oberfläche, Mariborska ok.- C.
  26. globǫ́ščina, f. = globočina, Dalm.
  27. globóta, f. = globokost, Mur., C.
  28. globǫ̑vəc, -vca, m. tiefer Graben, C.
  29. glóbsti, -bem, vb. impf. aushöhlen, schnitzeln, Trub.; prim. Let. 1891, 147.
  30. globȗra, f. oglodana kost, Fr.- C.; — prim. globati.
  31. glōbus, m. oblo, der Globus; nebesni g., der Himmelsglobus, Jes.
  32. globuzdáti, -ȃm, vb. impf. = gobezdati, Bes.
  33. glòd, glǫ́da, m. Kohlen und Asche, um damit Kessel auszureiben, C.
  34. glodáč, m. der Nager, Cig., Jan.; (zobje) glodači, Nagezähne, Cig. (T.).
  35. glǫ́dati, -dam, -jem, vb. impf. nagen; kosti g., an Knochen nagen; — stradež g., am Hungertuch nagen, ZgD.; — zgodnja rana (deklici) srce gloda, Preš.; — wetzen: vol se gloje, C.; usnje se gloje, das Leder wetzt sich ab, Z.
  36. glǫ́davəc, -vca, m. der Nager; das Nagethier, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  37. glodȃvs, m. der Nager ( zaničlj.), Valj. (Rad).
  38. glǫ̑dež, m. neko bajeslovno bitje, Glas. 1863, 82.
  39. glòg, glǫ́ga, m. der Weißdorn (crataegus oxyacantha).
  40. glogínja, f. die Weißdornbeere, Cig., Tuš. (R.), Danj.- Mik.
  41. glogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. sprudeln, rauschen: morje v izpodjedenih luknjah glogoče, Blc.-C., Z.; — prim. klokotati.
  42. glǫ́gov, adj. Weißdorn-; g. les, g. grm; glogova meja, glogova zima, letzter Schnee im Frühling, Rib.- M.
  43. glǫ́govəc, -vca, m. der Weißdornstrauch, Cig., Jan., Ip.- Erj. (Torb.).
  44. glōsa, f. die Glosse: 1) tolmačilo zastarele besede; — 2) neka vrsta pesni, ki spredaj postavljene verze vsakega v svoji kitici razpravlja, ter ga na koncu kitice ponavlja.
  45. glosár, -rja, m. besednjak, ki obsega glose, das Glossar, Cig. (T.); — prim. glosa 1).
  46. glošč, m., Cig., pogl. lošč.
  47. glǫ̑ta, f. 1) das Unkraut, Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm.- Erj. (Torb.); der Ausschuss im Getreide: pri rešetanju glota skozi rešeto pada, Gor.; — 2) die Zwenke (brachypodium), Medv. (Rok.); — tudi: der Lolch (lolium), Medv. (Rok.); — 3) (po stsl.) der Pöbel, das Gesindel, Cig., Šol., Nov.
  48. glǫ̑tən, -tna, adj. Unkraut-: glotno seme, der Unkrautsame, Cig.; mit Unkrautsamen vermengt: — glotno žito, glotno zrnje, Cig., Bes.
  49. glȏvnja, f., Meg., Mik., Štrek., Notr.; pogl. glavnja.
  50. glǫ́ž, m. = gož, vož, ož, (Natter) Dict., C.
  51. glǫ̑žje, n. coll. das Weißdorngestrüppe, Cig., Jan., M., C., ogr.- Valj. (Rad).
  52. 1. glubánja, f. der Schädel, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. lubanja.
  53. 2. glubánja, f., Mik., pogl. globanja, glibanja.
  54. glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.- Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.- M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.
  55. gluháč, m. der Taube ( zaničlj.), Mur., C.
  56. gluháča, f. taubes Weib ( zaničlj.), Mur.
  57. gluhák, m. der Taube, Habd.- Mik., C., SlN.
  58. glȗhəc, -hca, m. der Taube, Jan., jvzhŠt.
  59. gluhóba, f. = gluhota, Mur., Cig.
  60. glȗn, m. der Schlamm, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), pogl. glen 2).
  61. glȗp, adj. 1) thöricht, dumm, C., Zora ( stsl.); — 2) = gluh, ogr.- Mik.; g. in nem, ogr.- Let.; odpri nam naša glupa uha, ogr.- C.
  62. glupák, m. = glumpec, Zora.
  63. glȗpəc, -pca, m. = glumpec, Z., nk.
  64. glupíti, -ím, vb. impf. = glušiti, ogr.- C.
  65. glupọ̑st, f. 1) die Dummheit, Z., Zora; — 2) die Taubheit, ogr.- C.
  66. glušáti, -ím, vb. impf. hallen, tönen: glas v ušesa gluši, pesme so milo glušale, ogr.- C.
  67. glȗšəc, -šca, m. 1) der Taube; glušci slišijo, Trub.; — 2) der Windhafer (avena fatua), Cig., C., Nov.- C.
  68. glušénje, n. das Taubmachen: das Belästigen, das Behelligen, Cig.
  69. glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).
  70. glušı̑vəc, -vca, m. der Belästiger, Cig.
  71. glȗta, f. 1) die Beule, eine beulenartige Geschwulst, Jan., C., Št.; kužna g., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Baumknorren, Št.- C.; — psovka: ti gluta ti! C.; — tudi glúta, Valj. (Rad); — ( C. primerja nem. Klute = Kloß).
  72. glúzati, -am, vb. impf. = gleviti, C.
  73. gnȃda, f. iz nem. Gnade, pogl. milost; solnce gre k božji gnadi, geht unter ( srvn. "ze gnaden", C.); — "Vaša gnada" kruha strada, Titel ohne Mittel, Cig.
  74. gnáditi, -im, vb. impf. = naditi, C.
  75. gnȃdljiv, adj. gnädig (iz nem); pogl. milostljiv.
  76. gnȃjs, m. neko skrilavo kamenje, der Gneis, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  77. gnána, m., f. der Namensvetter, C., vzhŠt., Trst. (Let.); — prim. stvn. ginamno, srvn. genane, C.
  78. gnánəc, -nca, m. = odgnanec (Schübling), Cig., Jan., SlN., Nov.- C.
  79. gnánək, -nka, m. der Namensvetter, C.; — prim. gnana.
  80. gnánica, f. die Namensgenossin, C.; — prim. gnana.
  81. gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf ( mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.- Mik. (V. Gr. III. 173.)).
  82. gnę́čiti, * -ím, vb. impf. knüllen, quetschen (gnječiti), Cig., Fr.- C.
  83. gnẹ̑d, m. neka trta z rjavkastordečimi jagodami, Mik., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.).
  84. gnẹ̑d, f. = gned m., Ip.
  85. gnésti, gnétem, vb. impf. kneten; testo g.; drücken, quetschen, knittern, Cig., C.; g. jeklo, härter machen, Nov.; — mit der Arbeit nicht vorwärts kommen: gnete in gnete, pa ne opravi nič, Polj.; g. se, sich drängen; g. se okoli koga, jemanden umdrängen; — bedrücken, bedrängen: sila ga gnete, Cig.; — "neben dem richtigeren gnetem hört man gnjetem ", Mik. (V. Gr. I. 338.); (gnédem, Gor.).
  86. gnèt, gnéta, m. 1) das Gedränge, Z.; v cerkvi je bil gnet, Rez.- C.; — v gnet ("gnjet") iti za kom, jemandem nachtraben, Cig.; — 2) die Bedrückung, der Druck, Cig. (T.); — 3) die Angst, C.
  87. gnẹ́tałnik, m. = gnetalo, Jan.
  88. gnẹ́tati, gnẹ̑tam, vb. impf. drücken: g. koga, Rez.- C.
  89. gnȇtəc, -tca, m. der Kneter, Cig., Jan.; — der mit einer Arbeit nicht vorwärts kommt, der Fretter, Polj.
  90. gnétən, -tna, adj. knetbar, bildsam, plastisch: gnetna glina, Erj. (Min.).
  91. gnȇtež, m. = gneča, C.
  92. gnétičən, -čna, adj. gedrängt, M.
  93. gnetı̑łnik, m. das Knetscheit, Cig.
  94. gnẹ̀v, gnẹ́va, m. der Zorn, der Unmuth, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik.; gnev me prime, Jurč.; der Groll, Cig. (T.).
  95. gnẹ́vast, adj. gerne schmollend, unwillig, Jarn.
  96. gnẹ́vati se, gnẹ̑vam se, vb. impf. zürnen, schmollen, Guts., Mur., Cig., Jan., Kor.- Jarn. (Rok.); (gnjivati se, Habd.- Mik.).
  97. gnẹ́vavəc, -vca, m. der Schmoller, Jan.
  98. gnẹ́vən, -vna, adj. unmuthig, Guts., Cig.
  99. gnẹ́viti, gnẹ̑vim, vb. impf. zornig machen, Mur.; g. se, sich ärgern, nk.
  100. gnẹvljìv, -íva, adj. zornmüthig, Mur.

   23.548 23.648 23.748 23.848 23.948 24.048 24.148 24.248 24.348 24.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA