Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (2.401-2.500)

  1. milǫ̑ča, f. = milost, die Gnade, ogr.- C.
  2. miločútən, -tna, adj. Mitgefühl habend: ubogim m., skrben oče, Slom.
  3. milodȃr, m., nam. mil dar, die Liebesgabe, Mur., Cig., Jan.
  4. milodárən, -rna, adj. mildthätig, Cig., Jan., Vrt.
  5. milodȃrnik, m. der Mildthätige, Slom.
  6. milodárnost, f. die Mildthätigkeit, M., Slom.
  7. milodùh, -dúha, adj. wohlriechend, Vrt.
  8. miloglásən, -sna, adj. sanft o. lieblich tönend, Jan., M., C., nk.
  9. miloglȃsje, n. der liebliche Klang, der Wohlklang, Jan., M., nk.
  10. milosŕčən, -čna, adj. mildherzig, barmherzig.
  11. milosȓčje, n. = milosrčnost, Cv.
  12. milosȓčnica, f. die Barmherzige; — die barmherzige Schwester, Cig., Jan.
  13. milosȓčnik, m. der Barmherzige; — der barmherzige Bruder, Cig., Jan., SlN.
  14. milosŕčnost, f. die Mildherzigkeit.
  15. milosŕdən, -dna, adj. = milosrčen, Mur., Jan.; — hs.
  16. milosȓdje, n. = milosrčnost, Jan., M., Zora; — hs.
  17. milosŕdnost, f. = milosrčnost, Mur.; božja m., Guts. (Res.); — hs.
  18. mílost, f. 1) die Gnade; božja m., die Gnade Gottes; milosti prositi, um Gnade bitten; milost storiti komu, jemandem Gnade erweisen, Kast.- Levst. (Rok.); ena milost če pride, dve pa, če ne pride, jvzhŠt.; — Vaša milost! Euer Gnaden! Cig., nk.; — 2) božja m., das Gnadenkraut (gratiola officinalis), Cig.; — zel božje milosti, das Robertskraut (geranium Robertianum), C.; — moška m., die Feldmannstreu (eryngium), Cig.
  19. mílostən, -tna, adj. gnädig, barmherzig; — milostna gospa! gnädige Frau! nk.
  20. milostínja, f. das Almosen, Mur., Cig., Jan., Mik.; v pušico milostinjo dajati, Zv.
  21. milostíti, -ím, vb. impf. begnadigen, Jan.; m. upornike, Zv.; kaznovati in m., Zv.
  22. milostìv, -íva, adj. = milostljiv, gnädig, gnadenvoll, barmherzig, Mur., Cig., Jan., Trub. (Post.), Schönl., Kast., nk.; pogleda ga s svojimi milostivimi očmi, Jsvkr.
  23. milostívən, -vna, adj. = milostiv, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  24. milostívnost, f. = milostivost, Mur., Jan.
  25. milostívost, f. die Barmherzigkeit, die Gnade, M.
  26. milostljìv, -íva, adj. gnädig, barmherzig; bodi nam milostljiv! milostljivi gospod! gnädiger Herr! — tudi: mílostljiv.
  27. milostljívost, f. die Barmherzigkeit.
  28. mílostnik, m. der Erbarmer, Jan.
  29. mílostnost, f. die Barmherzigkeit, Mur., Cig.
  30. mílošča, f. = milost, Habd.- Mik., C. ( Vest.), vzhŠt.- C., ogr.- C., Let.
  31. míloščina, f. das Almosen; miloščine prositi, um ein Almosen bitten.
  32. míloščinar, -rja, m. der Almosenier, Jan. (H.).
  33. míloščinski, adj. Almosen-.
  34. milóta, f. die Anmuth, Cig. (T.), Jan., Šol., Z., nk.; milota jih je gledati, es ist eine Wonne, sie anzuschauen, Prip.- Mik.
  35. milótən, -tna, adj. anmuthig, nk.; — mild, ZgD.
  36. milotı̑nka, f. = elegija, Nov., Zora, Let.
  37. milótnost, f. der Liebreiz, Cig. (T.), nk.
  38. milotǫ̑žən, -žna, adj. elegisch, wehmüthig, Cig. (T.), Jan.
  39. milováłən, -łna, adj. bedauernd, Beileids-, nk.
  40. milovánəc, -nca, m. der Bedauerte, Cig.
  41. milovȃnje, n. das Bemitleiden, das Bedauern, Dict., Cig., Jan., M., Rez.- Valj. (Rad).
  42. milovánka, f. die Bedauerte, ZgD.
  43. milovàr, -vára, m. = milar, der Seifensieder, Mur., Jan., Nov.- C.
  44. milovȃrnica, f. 1) = milarnica, die Seifensiederei, Jan., C.
  45. milováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bemitleiden, bedauern, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) m. se komu, jemandem schmeicheln, Polj.; — tudi mílovati, -vam, Ravn., Vrtov.
  46. milovȃvəc, -vca, m. der Bemitleider, Mur., Cig.
  47. milovȃvka, f. die Bemitleiderin, Z.
  48. mílovəc, -vca, m. 1) der Seifengeist, Strp.; — 2) der Seifenstein, C.
  49. milovídən, -dna, adj. lieblich anzusehen, graziös, Cig. (T.); srebro je milovidno belo, demant je miloviden, Erj. (Min.).
  50. mílovka, f. der Talk, h. t.- Cig. (T.).
  51. milozvǫ̑čən, -čna, adj. lieblich klingend, nk.
  52. milozvòk, -zvǫ́ka, adj. lieblich klingend, Cig. (T.).
  53. mīmičən, -čna, adj. k mimiki spadajoč, mimisch.
  54. mīmik, m. der Mimiker.
  55. mīmika, f. die Geberdensprache, die Mimik.
  56. mı̑mọ, * I. adv. vorüber, vorbei; m. iti, vorüber gehen; — II. praep. c. gen. 1) an — vorbei; mimo česa, koga iti; — 2) außer; vsi mimo tebe; mimo tega, außerdem, überdies; — 3) im Vergleich zu: on ni tacega trpljenja mimo druzih zaslužil, Dalm.; (za komparativom) als: moja hiša je lepša mimo tvoje; mimo vseh kupcev, vor allen Käufern, Rec.
  57. mimočútən, -tna, adj. außersinnlich, Cig. (T.).
  58. mı̑mod, adv. = mimo, vorüber: šel je mimod, C., vzhŠt.
  59. mı̑mọgredę́, adv. = mimo grede, im Vorübergehen, nebenbei, flüchtig; m. kaj omeniti, nk.
  60. mı̑mọgredǫ́č, adv. = mimogrede, nk.
  61. mimohòd, -hǫ́da, m. der Vorübergang, Mur., Cig., DZ.
  62. mimohǫ̑dəc, -dca, m. der Vorübergehende, Cig.
  63. mimohǫ́ja, f. das Vorübergehen, C.
  64. mimolèt, -lę́ta, m. der Durchstrich (der Zugvögel), Cig.
  65. mimorę́dən, -dna, adj. außerordentlich, außergewöhnlich, Jan., C., SlN.- C.
  66. mimozòr, -zǫ́ra, m. die Parallaxe ( astr.), h. t.- Cig. (T.), Žnid.
  67. mincən, -cəna, adj. = micen, winzig, Mik., Npes.-Vraz, Št.- Trst. (Let.), Nov.
  68. minèč, -ę́ča, adj., Guts. (Res.), pogl. minljiv.
  69. 1. mı̑nək, -nka, m. mlada žaba, der Kaulkopf, Tolm.- Erj. (Torb.).
  70. 2. mı̑nək, -nka, m. v rekih: na juhi ni ne cinka ne minka, Gor.; ni imelo ne cinka ne minka, Pohl. (Km.).
  71. minən, -nəna, adj. = majhen, Rož.- Kres.
  72. minerāl, m. rudnina, das Mineral.
  73. minerālən, -lna, adj. rudninski, Mineral-, mineralisch.
  74. mineralōg, m. rudninar, der Mineralog.
  75. mineralogı̑ja, f. rudninoznanstvo, die Mineralogie.
  76. minẹ́vati, -am, vb. impf. schwinden, vergehen, Jan., nk.; tedni so minevali, kakor ure, Erj. (Izb. sp.).
  77. miniatūra, f. drobna slika, die Miniatur.
  78. miniatūrən, -rna, adj. Miniatur-, miniaturna slika, drobna slika, ein Miniaturbild, Cig. (T.).
  79. mínica, f. zlata m., der Rosen- oder Goldkäfer (cetonia aurata), Jan., Erj. (Ž.); — 2) die Buschwindblume, weißes Waldhähnchen (anemone nemorosa), Cig., Medv. (Rok.).
  80. mīnij, m. der Mennig (minium), ( chem.), Cig. (T.).
  81. minimālən, -lna, adj. najmanjši, Minimal-, DZ.
  82. minīstər, -tra, m. eden izmed najvišjih uradnikov, vladarskih svetovalcev, der Minister.
  83. ministȇrij, m. das Ministerium.
  84. ministerijālən, -lna, adj. = ministrski, Ministerial-.
  85. ministrānt, m. mašni strežnik, der Ministrant.
  86. minīstrski, adj. Minister-, ministeriell.
  87. minīstrstvọ, n. das Ministerium.
  88. miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
  89. minljìv, -íva, adj. vergänglich; vsaka sila je minljiva.
  90. minljívost, f. die Vergänglichkeit.
  91. minòč, -ǫ́ča, adj. = minljiv, (minuč) Meg., Krelj, Dalm.
  92. minǫ́ga, f. die Lamprete (petromyzon marinus), Erj. (Ž.).
  93. minorāt, m. prednost najmlajšega v dednem nasledstvu, das Minorat.
  94. minorīt, m. redovnik sv. Frančiška, der Minorit.
  95. minováti, -ȗjem, vb. impf. ad miniti; (allmählich) vergehen, Šol.
  96. minuēnd, m. zmanjševanec, der Minuend.
  97. minūta, f. šestdeseti del ure, die Minute.
  98. minūtən, -tna, adj. Minuten-.
  99. minūtnik, m. der Minutenzeiger, Cig. (T.); — rus.
  100. 1. mı̑r, mı̑ra, mirȗ, m. der Friede; nima mira, er kann nicht zur Ruhe kommen; nimam mira pred njim, er gibt mir keine Ruhe; plačaj, pa bo mir; v hiši sem jaz gospodar, pa mir besedi! und hiemit Punctum! na miru, pri miru pustiti, jemanden in Ruhe lassen; z mirom, ruhig, Dict., Dalm., Gor.; stojte z mirom! Trub.; z mirom pustiti, in der Ruhe lassen, Meg., Trub., Jsvkr., Preš.; ( prim. nem. jemanden "zufrieden" lassen); m. storiti, Frieden schließen: mir sta med sabo storila, Dalm.; s čistega mira, ohne Veranlassung, ohne Ursache, BlKr.; — mír, Valj. (Rad).

   1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA