Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (24.001-24.100)

  1. glibȃnjak, m. die Pilzsuppe, C.
  2. glibánjev, adj. Pilz-: glibanjeva juha, M.
  3. glibánjica, f. dem. glibanja, Mur.
  4. glı̑bast, adj. pelitisch ( min.), h. t.- Cig. (T.); — prim. glib.
  5. glicerīn, m. das Oelsüß, das Glycerin, Cig. (T.).
  6. glı̑h, I. adj. indecl., pogl. enak, raven; — II. adv. pogl. enako, ravno, prav: g. tako; — iz nem.; prim. stvn. gilīh, Mik. (Et.).
  7. glı̑ha, f. = enakost; ni mu glihe, seinesgleichen gibt es nicht; moje glihe, meinesgleichen; — pri eni glihi, = primeroma, beiläufig; ( prim. bav. bei einem gleichen), Levst. (Rok.).
  8. glı̑hati, glı̑ham, vb. impf. 1) ausgleichen, Mur.; — 2) vergleichen, gleichstellen; g. se komu; — 3) feilschen; za vole g.; — prim. glih.
  9. 1. glı̑n, m., pogl. glen.
  10. 2. glìn, m. = glina, Dalm.; druzega ni Bela, kakor znotraj glin, zunaj pa bron, Ravn.- Valj. (Rad).
  11. glína, f. der Thon, der Töpferthon; rumena g., der Goldletten, Cig.; rdeča g., der Bolus, Cig.
  12. glínast, adj. thönern, Thon-; thonartig, thönicht, Cig. (T.); thonig, (-njast), Mur., Jan.
  13. glínavəc, -vca, m. der Thonstein, Cig. (T.); das Lehmerz, C.
  14. glinę̑n, adj. thönern, Cig. (T.); (-njen), Mur., Cig., Jan.
  15. gliníca, f. 1) die Thonerde, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — 2) die Thongrube (glinjica), Mur., Dol.- Cig.
  16. gliník, m. der Thonboden, die Thongrube, C.; ("glinek" (?), V.-Cig.).
  17. glíniti, -im, vb. impf. mit Thon überziehen, Cig.
  18. 1. glínja, f., Mur., Cig., Jan., pogl. glina.
  19. 2. glinja, f. die grüne Nussschale, C.; — prim. klenovec, klinovina.
  20. glinokòp, -kǫ́pa, m. der Thongräber, Cig.
  21. glínovəc, -vca, m. der Thonstein, Cig., Jan.; — prim. glinavec.
  22. glísta, f. 1) gliste, die Eingeweidewürmer (entozoa, helminthes): navadna g., der Spulwurm (ascaris lumbricoides), otročja g., der Kinderwurm, die Kindermade (oxyuris vermicularis), Erj. (Ž.); konjska g., der Palissadenwurm (strongilus), ovčja g., der Schafwurm (strongilus filaria), svinjska g., der Kratzer (echinorynchus gigas), ribja g., der Inger (myxine), Erj. (Z.); — der Regenwurm, Cig., C., jvzhŠt.; — 2) glíste, = glisti, SlGradec- C., Notr., Levst. (Rok.).
  23. glístast, adj. 1) wurmförmig, Mur., V.-Cig., Jan.; — 2) = glistav, Mur.
  24. glístav, adj. an Spulwürmern leidend: g. otrok.
  25. glístavəc, -vca, m. ein von Spulwürmern geplagter Mensch, Cig.
  26. glístən, -stna, adj. Wurm-; glistna voda, die Wurmessenz, Cig.
  27. glísti, f. pl. die am Ofen angebrachten Leisten oder Stangen, um darauf Wäsche u. dgl. zu trocknen, C.; leseni drogovi v kmetski hiši pod stropom od prečnjaka do stene, da se nanje kaj obesi ali povprek položi, Lašče- Erj. (Torb.); oder nad ognjiščem, kjer se navadno drva suše, Krn- Erj. (Torb.); vzame brezovko z glisti, Vrt.; obleka je visela na glistih, Zv.
  28. glistína, f. die Kothwürste des Regenwurms, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
  29. glı̑stnica, f. 1) die Lysimachie (lysimachia), C.; — = svečinje, neka trava po gozdih z modrim cvetjem (lek za gliste), C.; — tudi = vratič, Jan.; — 2) glistnice = glisti, C., Št.- Valj. (Rad), Dol.
  30. glı̑stnik, m. die Trespe (bromus), Cig., Tuš. (B.), Ščav.; — veliki g., die Riesentrespe, Jan.; — tudi: das Tausendguldenkraut (erythraea centaureum), C.
  31. glistnják, m. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.
  32. glíva, f. 1) der Pilz (fungus); — pos. mehka goba platničasta, rastoča posebno jeseni po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah; dobra jed, Lašče- Erj. (Torb.); der Stockschwamm (tuber cibarium), Poh.- C.; črstev ko gliva, ves živ ko gliva, Slom.; — 2) gliva na vratu, eine Halskrankheit, = kuščarji, C.; — tudi: weicher Halskropf, Cig., Hal.- C.
  33. gliváča, f. der gemeine Pilzstern oder die Pilzkoralle (fungia agariciformis), Erj. (Ž.).
  34. glı̑var, -rja, m. 1) der Pilzsammler, Jan. (H.); — 2) der Pilzkäfer (diaperis), Erj. (Z.).
  35. glı̑varica, f. die Pilzmücke, Erj. (Ž.).
  36. glı̑včək, -čka, m. dem. glivec, Mur.
  37. glı̑vəc, -vca, m. ein essbarer Pilz, Mur.; genießbarer, schwarzgrauer Stockschwamm, Fr.- C.; — prim. gliva.
  38. glívica, f. dem. gliva, das Pilzchen; — = glivec, vzhŠt.- C.
  39. glǫ̑b, m. die Kugel, ogr.- Valj. (Rad); der Ballon, Nov.; — prim. lat. globus.
  40. 1. glǫ̑b, -ı̑, f. die Tiefe, C.; smelo preskoči rob in glob, Zv.; die Vertiefung, Cig.
  41. 2. glǫ̑b, f. = glob, m., ogr.- C.
  42. globȃnj, m. = 2. globanja, C.
  43. 1. globánja, f. die Vertiefung, C., Erj. (Torb.), Nov.; g. nečkam podobna, muldenförmige Sohlenvertiefung, Levst. (Močv.).
  44. 2. globánja, f. = glibanja (boletus edulis), M., vzhŠt., C.
  45. 3. globánja, f. = lobanja, Mariborska ok.
  46. globánjev, adj. Pilz-, M.
  47. globánjevica, f. die Schwammsuppe: tako kislo vino le globanjevici prilivajo, SlN.
  48. glǫ̑bast, adj. vertieft, mit Vertiefungen, Jan. (H.).
  49. glǫ́bati, * -bam, -bljem, vb. impf. 1) eine Vertiefung graben, aushöhlen, ogr.- C., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; voda globa, macht Vertiefungen, Blc.-C.; auswetzen, C.; šinja se globa, ogr.- C.; — nagen, BlKr.; — *grübeln, klügeln, Cig., Lašče- Levst. (M.).
  50. glǫ́bavəc, -vca, m. der Grübler, Cig.
  51. globẹ̑ł, f. die Vertiefung, Cig., Jan., C., Mik.; — der Hohlweg, die Schlucht, Cig., Jan., C., Met., Mik.
  52. globẹ̑lica, f. dem. globela; kleine Vertiefung, Žnid.; globelici na licih, Grübchen, Zv.
  53. globẹ̑łnik, m. die gemeine Perspectivschnecke (solarium perspectivum), Erj. (Ž.).
  54. globẹ́ti, -ím, vb. impf. einsinken, versinken, Mik.
  55. globína, f. die Tiefe, die Vertiefung; morska globina, die Meerestiefe, Cig. (T.).
  56. 1. globíti, -ím, vb. impf. vertiefen, aushöhlen, Cig., Jan.; g. se, einsinken, Jan.
  57. 2. globíti, -ím, vb. impf. mit Geldstrafen belegen, Jan., SlN., ZgD.; — brandschatzen, C., SlN.; — hs.
  58. glǫ̑bka, f. das Kügelchen, ogr.- C.; — prim. 2. glob.
  59. globla, f., Mur., pogl. globela.
  60. globlína, f. = globina, C., ogr.- Valj. (Rad); (glublina, kajk.- Valj.); — morda nam. globelina.
  61. globník, m. der Auftiefhammer, V.-Cig.
  62. glǫ̑bnjak, m. tiefe Schlucht, Št.
  63. globǫ̑ča, f. = klanec, Mariborska ok.- C.
  64. globǫ̑čək, -čka, m. der Gründling (gobis fluviatilis), Cig., Frey. (F.).
  65. globočína, f. die Tiefe; nebeška visočina in morska g.; v globočino iti, in die Tiefe steigen; — pren. v globočini njegovega srca, im Innersten seines Herzens, Cig.
  66. globǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. impf. tief machen, Mur.
  67. globǫ̑čnjak, m. = globoka draga, BlKr.
  68. globǫ̑dnica, f. = tolmun v vodi, (podstava: glob- + dno), Ip.- Erj. (Torb.); — = rupa, Goriš.
  69. globòk, -óka, adj. tief; globoka jama; globoko morje; — globoko zamisliti se, sich in Gedanken vertiefen, Cig. (T.); globoko spoštovanje, tiefe Ehrfurcht, Cig. (T.); — ( compar. globočji, globokejši, Mik., Levst. [Sl. Spr.]; globši, globəljši, ogr.- C.; globlji: globlje se prikloniti, Trub. [Post.]; globoče, tiefer, Levst. [Močv.]; globoko se prikloni in še globoče vzdihne, LjZv.).
  70. globokosę́žən, -žna, adj. tiefreichend, tiefgängig: ladje morajo za dva črevlja manj globokosežne biti, müssen einen um zwei Fuß geringeren Tiefgang haben, DZ.; — tiefgründig, Mur., Cig.
  71. globǫ̑nəc, -nca, m. der Knödel, ogr.- C.; — prim. glob, m.
  72. globǫ̑rka, f. eine Art genießbarer Pilz mit rother Oberfläche, Mariborska ok.- C.
  73. globǫ́ščina, f. = globočina, Dalm.
  74. globóta, f. = globokost, Mur., C.
  75. globǫ̑vəc, -vca, m. tiefer Graben, C.
  76. glóbsti, -bem, vb. impf. aushöhlen, schnitzeln, Trub.; prim. Let. 1891, 147.
  77. globȗra, f. oglodana kost, Fr.- C.; — prim. globati.
  78. glōbus, m. oblo, der Globus; nebesni g., der Himmelsglobus, Jes.
  79. globuzdáti, -ȃm, vb. impf. = gobezdati, Bes.
  80. glòd, glǫ́da, m. Kohlen und Asche, um damit Kessel auszureiben, C.
  81. glodáč, m. der Nager, Cig., Jan.; (zobje) glodači, Nagezähne, Cig. (T.).
  82. glǫ́dati, -dam, -jem, vb. impf. nagen; kosti g., an Knochen nagen; — stradež g., am Hungertuch nagen, ZgD.; — zgodnja rana (deklici) srce gloda, Preš.; — wetzen: vol se gloje, C.; usnje se gloje, das Leder wetzt sich ab, Z.
  83. glǫ́davəc, -vca, m. der Nager; das Nagethier, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  84. glodȃvs, m. der Nager ( zaničlj.), Valj. (Rad).
  85. glǫ̑dež, m. neko bajeslovno bitje, Glas. 1863, 82.
  86. glòg, glǫ́ga, m. der Weißdorn (crataegus oxyacantha).
  87. glogínja, f. die Weißdornbeere, Cig., Tuš. (R.), Danj.- Mik.
  88. glogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. sprudeln, rauschen: morje v izpodjedenih luknjah glogoče, Blc.-C., Z.; — prim. klokotati.
  89. glǫ́gov, adj. Weißdorn-; g. les, g. grm; glogova meja, glogova zima, letzter Schnee im Frühling, Rib.- M.
  90. glǫ́govəc, -vca, m. der Weißdornstrauch, Cig., Jan., Ip.- Erj. (Torb.).
  91. glōsa, f. die Glosse: 1) tolmačilo zastarele besede; — 2) neka vrsta pesni, ki spredaj postavljene verze vsakega v svoji kitici razpravlja, ter ga na koncu kitice ponavlja.
  92. glosár, -rja, m. besednjak, ki obsega glose, das Glossar, Cig. (T.); — prim. glosa 1).
  93. glošč, m., Cig., pogl. lošč.
  94. glǫ̑ta, f. 1) das Unkraut, Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm.- Erj. (Torb.); der Ausschuss im Getreide: pri rešetanju glota skozi rešeto pada, Gor.; — 2) die Zwenke (brachypodium), Medv. (Rok.); — tudi: der Lolch (lolium), Medv. (Rok.); — 3) (po stsl.) der Pöbel, das Gesindel, Cig., Šol., Nov.
  95. glǫ̑tən, -tna, adj. Unkraut-: glotno seme, der Unkrautsame, Cig.; mit Unkrautsamen vermengt: — glotno žito, glotno zrnje, Cig., Bes.
  96. glȏvnja, f., Meg., Mik., Štrek., Notr.; pogl. glavnja.
  97. glǫ́ž, m. = gož, vož, ož, (Natter) Dict., C.
  98. glǫ̑žje, n. coll. das Weißdorngestrüppe, Cig., Jan., M., C., ogr.- Valj. (Rad).
  99. 1. glubánja, f. der Schädel, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. lubanja.
  100. 2. glubánja, f., Mik., pogl. globanja, glibanja.

   23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 24.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA