Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.948-24.047)

  1. glavnję̑nica, f. das Fest Maria Verkündigung, Povir na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. ognjenica.
  2. glavobẹ̑łəc, -łca, m. der Grübler, Jan.
  3. glavobẹ́łən, -łna, adj. kopfbrecherisch, Jan., M.
  4. glavobòł, -bǫ́la, m. = glavobolja, Mur., Gor.
  5. glavobǫ̑ł, f., Jan., pogl. glavobol, m.
  6. glavobǫ́łən, -łna, adj. 1) kopfleidend, Jan. (H.); — 2) = glavoboljen, Mur., Cig., Levst. (Zb. sp.).
  7. glavobǫ́lja, f. der Kopfschmerz, Jan., kajk.- Valj. (Rad); die Hauptsucht (konjska bolezen), Cig.
  8. glavobǫ́ljən, -ljna, adj. Kopfschmerz verursachend: glavoboljno vino, vreme, Dol.
  9. glavobǫ̑łnəc, -nca, m. glavobolnci so lasje, kateri so od glavobola (ne od starosti) osiveli, Gor.
  10. glavonǫ́ša, m. prvo vretence v hrbtenici, der Träger, Erj. (Som.).
  11. glavonǫ̑žəc, -žca, m. glavonožci, die Kopffüßler (cephalopoda), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  12. glavorẹ̑zəc, -zca, m. der Kopfabschneider, Trst. (Let.).
  13. glavosẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Enthauptung, Cig., Jan.; — Ivan g., Johannes, der Enthauptete (Johannis Enthauptung), Št.- M., Mik.; danes je sv. Janez g., Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Ž.).
  14. glavotèg, -tę́ga, m. der Kopfzieher (bei den Geburtshelfern), Cig.
  15. glavotę̑znik, m. = glavoteg, Cig.
  16. glavúh, m. = glavač 1), Z., Jan. (H.).
  17. glàž, gláža, m. = steklo; čaša, kupica; — iz nem.
  18. glȃžar, -rja, m., pogl. steklar.
  19. glȃžək, -žka, m., pogl. čašica, kupica.
  20. glažúta, f. iz nem. "Glashütte", pogl. steklarnica.
  21. glę́ba, f. die Erdscholle, Cig., Jan., C.; — prim. it. gleba.
  22. 1. glèd, glę́da, m. = gledanje, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  23. 2. gled, m. dolga gredica pod sodom, Blc.-C., Vrtov.- C.; gledi, die Lagerbäume für Weinfässer, Z.; — prim. glet, glajt.
  24. gledáłce, n. dem. gledalo: 1) kleines Perspectiv, der Gucker, Cig.; — 2) das Guckloch, Cig.
  25. gledalı̑ščar, -rja, m. die Theaterperson, C., SlN.
  26. gledalíšče, n. 1) der Schauplatz, Cig., Jan.; zemlja je bila gledališče človeških nadlog, Jap. (Prid.); — 2) das Theater, Mur., Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; — 3) = stališče, motrišče (Gesichtspunkt), Cig. (T.).
  27. glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.- Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, ( imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.- C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.- C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
  28. gledávati, -am, vb. impf. zu schauen pflegen: mati skozi okno gledava, ko sina iz šole pričakeva ( nam. pričakuje), Mik. (V. Gr. IV. 307.).
  29. glę́davəc, -vca, m. 1) der Zuschauer; — 2) = prorok (po nem. "Seher"), Dalm.
  30. glę́dəc, -dca, m. die Pupille, der Augenstern, C.
  31. glę́dən, -dna, adj. Schau-, Mur.
  32. gledīčevəc, -vca, m. die Christusakazie, der Schotendorn (gleditschia), Nov.- C.
  33. gledı̑ščar, -rja, m. = gledališčar, Bes.
  34. glę̑dkati, -am, vb. impf. schauen (v otročjem govoru), Mur., Cig., Jan., Mik.
  35. glę́dniti, glę̑dnem, vb. pf. einen Blick thun, Mur.
  36. glẹ̑n, m. 1) der Schleim, Cig. (T.), C., DZ.; der Geifer: g. cedi žival, geifert, Levst. (Nauk); der Fischschleim, ogr.- C.; der zähe Schleim am Krautwasser, C.; der an den Wänden des Spülschaffes haftende Satz, kajk.- Valj. (Rad); überhaupt ein zäher Satz von einer Flüssigkeit, C.; glen se dela po jeziku, die Zunge ist belegt, jvzhŠt.; — 2) der schwarze Fleck an den Pferdezähnen, die Kennung, Cig.; (glin, V.-Cig.); — 3) der Schlamm, Cig., Jan., C., Št.- Mik.; — mit Wasser vermischter Schlich (im Bergbau), V.-Cig.; der Letten, Guts.; — 4) der grüne Wasserschlamm, Polj.; — der Wasserfaden (conferva sp.), Renče- Erj. (Torb.); — 5) eine Viehkrankheit, Rib.- Mik.; Abzehrung und Durchfall beim Rinde und Kleinvieh, C., die Viehwassersucht, Mur., Cig., Met.; (glin) die Fäule, Strp.
  37. glẹ̑nast, adj. 1) mit Schleim bedeckt: glenasta voda, C.; — geiferig, Jan. (H.); — 2) schlammig, schlickig, Cig.; glenasta zemlja, C.; — 3) = za glenom bolan: glenasta ovca, C.
  38. glẹnàt, -áta, adj. mit zähem Schleim bedeckt: glenat sir, glenata zelnica, C.
  39. glẹ́nav, adj. = za glenom bolan (o živini), M.; "glenava ovca, ki je spomladi glen zajedla ter na jesen začne hirati in pogine", (tako pravijo), Polj.
  40. glẹ́navica, f. glenavice, die Schleimfische, h. t.- Cig. (T.).
  41. glẹ̑nəc, -nca, m. der Schlamm, C.
  42. glẹnìv, -íva, adj. = glenav, Rib.- Mik.
  43. gléra, f. neka vinska trta, Prim., Vreme- Erj. (Torb.); iz furl., Štrek. (Arch.).
  44. glèšt, glę́šta, m. das Vermögen, Mur., C., vzhŠt.
  45. glę́štanje, n. 1) die Pflege, die Wartung, M.; — 2) = glešt, M.
  46. glę́štati, -am, vb. impf. 1) warten, pflegen, C., M.; živino g, Kr.- Erj. (Torb.); g. se, sich wohl sein lassen, Jan.; prim. glajštati; — 2) vermögen, haben, Mur., Jan.; ne gleštam krajcarja, Št.; pri tej hiši dober kruh gleštajo, Gor.
  47. glę̑štvọ, n. = glešt, Danj.- Mik.
  48. glèt, glę́ta, m. der Balken: križce ležeči glet, der Querbalken, Guts.; — prim. glajt, 2. glet.
  49. glẹ́viti, -im, vb. impf. kauen, V.-Cig., Mik., Kras- Erj. (Torb.); nagen, C.; Ta na vzarah skorje glevi, Levst. (Zb. sp.).
  50. glę́žən, -žna, m. = gleženj, Cig., Mik., Trub.
  51. glę́žənj, -žnja, m. der Fußknöchel; — tudi: der Handknöchel, ogr.- C.
  52. glı̑b, m. der Koth, Valj. (Rad); der Wasserschlamm, Jan.; — hs.
  53. glibánja, f. 1) der Herrenpilz (boletus edulis), Mur., Jan., Mik., Erj. (Rok.), Valj. (Rad); — 2) das Glättholz für die Wäsche (menda zaradi oblike glibanji podobne), vzhŠt.- C.; — prim. gribanja, 2. globanja.
  54. glibȃnjak, m. die Pilzsuppe, C.
  55. glibánjev, adj. Pilz-: glibanjeva juha, M.
  56. glibánjica, f. dem. glibanja, Mur.
  57. glı̑bast, adj. pelitisch ( min.), h. t.- Cig. (T.); — prim. glib.
  58. glicerīn, m. das Oelsüß, das Glycerin, Cig. (T.).
  59. glı̑h, I. adj. indecl., pogl. enak, raven; — II. adv. pogl. enako, ravno, prav: g. tako; — iz nem.; prim. stvn. gilīh, Mik. (Et.).
  60. glı̑ha, f. = enakost; ni mu glihe, seinesgleichen gibt es nicht; moje glihe, meinesgleichen; — pri eni glihi, = primeroma, beiläufig; ( prim. bav. bei einem gleichen), Levst. (Rok.).
  61. glı̑hati, glı̑ham, vb. impf. 1) ausgleichen, Mur.; — 2) vergleichen, gleichstellen; g. se komu; — 3) feilschen; za vole g.; — prim. glih.
  62. 1. glı̑n, m., pogl. glen.
  63. 2. glìn, m. = glina, Dalm.; druzega ni Bela, kakor znotraj glin, zunaj pa bron, Ravn.- Valj. (Rad).
  64. glína, f. der Thon, der Töpferthon; rumena g., der Goldletten, Cig.; rdeča g., der Bolus, Cig.
  65. glínast, adj. thönern, Thon-; thonartig, thönicht, Cig. (T.); thonig, (-njast), Mur., Jan.
  66. glínavəc, -vca, m. der Thonstein, Cig. (T.); das Lehmerz, C.
  67. glinę̑n, adj. thönern, Cig. (T.); (-njen), Mur., Cig., Jan.
  68. gliníca, f. 1) die Thonerde, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — 2) die Thongrube (glinjica), Mur., Dol.- Cig.
  69. gliník, m. der Thonboden, die Thongrube, C.; ("glinek" (?), V.-Cig.).
  70. glíniti, -im, vb. impf. mit Thon überziehen, Cig.
  71. 1. glínja, f., Mur., Cig., Jan., pogl. glina.
  72. 2. glinja, f. die grüne Nussschale, C.; — prim. klenovec, klinovina.
  73. glinokòp, -kǫ́pa, m. der Thongräber, Cig.
  74. glínovəc, -vca, m. der Thonstein, Cig., Jan.; — prim. glinavec.
  75. glísta, f. 1) gliste, die Eingeweidewürmer (entozoa, helminthes): navadna g., der Spulwurm (ascaris lumbricoides), otročja g., der Kinderwurm, die Kindermade (oxyuris vermicularis), Erj. (Ž.); konjska g., der Palissadenwurm (strongilus), ovčja g., der Schafwurm (strongilus filaria), svinjska g., der Kratzer (echinorynchus gigas), ribja g., der Inger (myxine), Erj. (Z.); — der Regenwurm, Cig., C., jvzhŠt.; — 2) glíste, = glisti, SlGradec- C., Notr., Levst. (Rok.).
  76. glístast, adj. 1) wurmförmig, Mur., V.-Cig., Jan.; — 2) = glistav, Mur.
  77. glístav, adj. an Spulwürmern leidend: g. otrok.
  78. glístavəc, -vca, m. ein von Spulwürmern geplagter Mensch, Cig.
  79. glístən, -stna, adj. Wurm-; glistna voda, die Wurmessenz, Cig.
  80. glísti, f. pl. die am Ofen angebrachten Leisten oder Stangen, um darauf Wäsche u. dgl. zu trocknen, C.; leseni drogovi v kmetski hiši pod stropom od prečnjaka do stene, da se nanje kaj obesi ali povprek položi, Lašče- Erj. (Torb.); oder nad ognjiščem, kjer se navadno drva suše, Krn- Erj. (Torb.); vzame brezovko z glisti, Vrt.; obleka je visela na glistih, Zv.
  81. glistína, f. die Kothwürste des Regenwurms, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
  82. glı̑stnica, f. 1) die Lysimachie (lysimachia), C.; — = svečinje, neka trava po gozdih z modrim cvetjem (lek za gliste), C.; — tudi = vratič, Jan.; — 2) glistnice = glisti, C., Št.- Valj. (Rad), Dol.
  83. glı̑stnik, m. die Trespe (bromus), Cig., Tuš. (B.), Ščav.; — veliki g., die Riesentrespe, Jan.; — tudi: das Tausendguldenkraut (erythraea centaureum), C.
  84. glistnják, m. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.
  85. glíva, f. 1) der Pilz (fungus); — pos. mehka goba platničasta, rastoča posebno jeseni po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah; dobra jed, Lašče- Erj. (Torb.); der Stockschwamm (tuber cibarium), Poh.- C.; črstev ko gliva, ves živ ko gliva, Slom.; — 2) gliva na vratu, eine Halskrankheit, = kuščarji, C.; — tudi: weicher Halskropf, Cig., Hal.- C.
  86. gliváča, f. der gemeine Pilzstern oder die Pilzkoralle (fungia agariciformis), Erj. (Ž.).
  87. glı̑var, -rja, m. 1) der Pilzsammler, Jan. (H.); — 2) der Pilzkäfer (diaperis), Erj. (Z.).
  88. glı̑varica, f. die Pilzmücke, Erj. (Ž.).
  89. glı̑včək, -čka, m. dem. glivec, Mur.
  90. glı̑vəc, -vca, m. ein essbarer Pilz, Mur.; genießbarer, schwarzgrauer Stockschwamm, Fr.- C.; — prim. gliva.
  91. glívica, f. dem. gliva, das Pilzchen; — = glivec, vzhŠt.- C.
  92. glǫ̑b, m. die Kugel, ogr.- Valj. (Rad); der Ballon, Nov.; — prim. lat. globus.
  93. 1. glǫ̑b, -ı̑, f. die Tiefe, C.; smelo preskoči rob in glob, Zv.; die Vertiefung, Cig.
  94. 2. glǫ̑b, f. = glob, m., ogr.- C.
  95. globȃnj, m. = 2. globanja, C.
  96. 1. globánja, f. die Vertiefung, C., Erj. (Torb.), Nov.; g. nečkam podobna, muldenförmige Sohlenvertiefung, Levst. (Močv.).
  97. 2. globánja, f. = glibanja (boletus edulis), M., vzhŠt., C.
  98. 3. globánja, f. = lobanja, Mariborska ok.
  99. globánjev, adj. Pilz-, M.
  100. globánjevica, f. die Schwammsuppe: tako kislo vino le globanjevici prilivajo, SlN.

   23.448 23.548 23.648 23.748 23.848 23.948 24.048 24.148 24.248 24.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA