Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.748-23.847)

  1. gę́gice, f. pl. dem. gege, C.
  2. gekon, m. neka kuščarica, der Gecko, gekoni, die Geckonen, Erj. (Ž.).
  3. gę́l, adj. gelb, Trub., Dalm.; — iz nem.; prim. stvn. gelo, Mik. (Et.).
  4. gelíti, -ím, vb. impf. laut singen, z. B. in der Charwoche die Psalmen singen, Tolm.
  5. generāl, m. višji vojaški dostojanstvenik, der General; g.-feldmaršal, g.-lajtnant, g.-major, ali: generalfeldmaršal itd.; tudi rus.
  6. gēnij, m. 1) neko božanstveno bitje, der Genius, Cig. (T.); — 2) veleum, das Genie, Cig. (T.), nk.
  7. genijālən, -lna, adj. veleumen, genial, Cig. (T.), nk.
  8. gəníti, gánem, vb. pf. 1) bewegen, Mur.; nič ga ne gane, nichts bringt ihn von der Stelle, Z.; — g. se, sich rühren; ne g. se z mesta; cena se ne gane; der Preis steht, Cig.; weichen: junak se sovražniku ne gane, Z.; — 2) rühren, einen Eindruck machen; ne ganejo ga ne prošnje ne solze; Ostrovrhar ji srce nedolžno gane, Preš.; — g. se zgledom, sich durch Beispiele rühren lassen, Krelj; — 3) eine Bewegung machen; ne g. z jezikom, nicht mucken, Cig.; nisem genil z mazincem, LjZv.; — crepieren, Fr.- C.; — 4) vb. impf.: vsa že s črvi gane, wimmelt von Würmern, Kast.
  9. gənljìv, -íva, adj. rührend, Mur.; — prim. ginljiv.
  10. geognōst, m. kdor se z geognozijo peča, der Geognost, Cig. (T.).
  11. geognozı̑ja, f. nauk o zemlji, kakšna je, die Geognosie, Jan., Cig. (T.); prim. zemljeznanstvo.
  12. geogonı̑ja, f. teorija o postanku zemeljske skorje, die Geogonie, Cig. (T.).
  13. geogrāf, m. zemljepisec, der Geograph.
  14. geografı̑ja, f. zemljepis, zemljepisje, die Geographie.
  15. geogrāfski, adj. zemljepisen, geographisch, nk.
  16. geolōg, m. kdor se peča z geologijo, der Geolog.
  17. geologı̑ja, f. nauk o zemeljski skorji in njenem postanku, die Geologie; — prim. zemljeslovje.
  18. gērob, ** m. der Vormund; — prim. nem. "Gerhab".
  19. gert, m., Dol., pogl. jert.
  20. gerūndij, m. das Gerundium ( gramm.).
  21. géslọ, n. = gaslo, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. češ. heslo.
  22. gestrı̑n, m. nekak povoden mož, ob Dravi- Glas.
  23. geto, conj. = kde to, da, ogr.- Mik.
  24. gı̑b, m. 1) die Regung, die Bewegung, Mur., Cig. (T.); gib zraka se veter zove, ogr.- Valj. (Rad); — die Geberde, Slom.- C.; — 2) die Biegung, der Bug, Cig., Mik.; zidni gibi, Danj. (Posv. p.); — 3) = zgib, das Gelenk, Pohl., Mur.
  25. gíba, f. 1) = gib 1), C.; — 2) = guba, Cig., Jan., Mik., jvzhŠt.
  26. gibáłən, -łna, adj. bewegend, Cig., nk.; gibalna moč, Cig.
  27. gíbałnica, f. die Rege am Vogelherde, C.
  28. gibálọ, n. der Bewegungsapparat, das Triebwerk, der Motor, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; elektromagnetno g., Sen. (Fiz.); — gibala, die Bewegungsorgane, Cig. (T.); gíbala, Erj. (Som.); — pren. narodnostna ideja, najmočnejše gibalo in gonilo sedanjega veka, Str.
  29. gibánəc, -nca, m. die Falte, der Bug, jvzhŠt.
  30. gibánica, f. eine Art Kuchen (razblinjeno testo, s sirom in drugimi rečmi debelo namazano in potem zavihano), Cig., Jan., vzhŠt.; — prim. Pjk. (Črt. 60.).
  31. gibáničar, -rja, m. kdor gibanice peče, Cig.
  32. gibáničnik, m. jerbas za gibanice, SlGor.- C.
  33. gibáničnjak, m. = gibaničnik, C., Z.
  34. gíbanje, n. die Regung, die Bewegung; pojemalno, pospeševano g., verzögerte, beschleunigte Bewegung, Sen. (Fiz.); valovito g., die Wellenbewegung, Jan.; odsevno g., die Reflexbewegung, Erj. (Som.); — narodno g., die nationale Bewegung, nk.; dušno g., die Regungen der Seele, Cig., Jap.- C.
  35. gibár, -rja, m. 1) der Beweger, der Motor, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Finnwal (balenoptera), Erj. (Z.).
  36. gíbati, -bam, -bljem, vb. impf. ad geniti; 1) regen, bewegen; s prstom, z roko, z nogo g., den Finger, die Hand, den Fuß bewegen; z jezikom gibati, züngeln, Cig.; — sich bewegen; dokler še gibljem, Z.; komaj je mogel gibati, Jsvkr.; — g. se, sich bewegen; most se giblje, die Brücke wankt; vse se giblje, alles ist rege; — 2) crepieren, ogr.- C.
  37. gíbčən, -čna, adj. leicht beweglich, gelenksam; rührig; na stare dni človek ni več tako gibčen; ima gibčne prste za spletanje las, jvzhŠt.
  38. gíbčnost, f. die Beweglichkeit, die Gelenksamkeit.
  39. gı̑bəc, -bca, m. die Bewegung, Kos.- C.
  40. gı̑bək, -bka, m. der Augenblick, C.
  41. gíbək, -bka, adj. 1) leicht beweglich, gelenksam, Cig., Jan., M.; gibek in šibek, Vrt.; Metulj po cvetju gibka ziblje krila, Zv.; — g. jezik, biegsame Sprache, Cig. (T.); — 2) geneigt: na zlo g., zum Bösen geneigt, ogr.- C.
  42. gíbica, f. dem. giba, das Fältchen, Mur., Jan.
  43. gíbičast, adj. voll kleiner Falten, Mur.
  44. gíbiti, -im, vb. impf. falten, Blc.-C., vzhŠt.- Vest.
  45. gı̑bljaj, m. die einmalige Regung, die Bewegung, Cig., Jan., Cig. (T.), M., C.; — pren. gibljaji v srcu, Jurč.
  46. gibljìv, -íva, adj. beweglich, Mur., Cig. (T.); — hurtig, flink, Hal.- C.
  47. gibljívost, f. die Beweglichkeit, Mur., Cig. (T.).
  48. gı̑bnik, m. der Bewegungsnerv, Cig. (T.).
  49. giboglèd, -glę́da, m. das Stroboskop, das Thaumatrop, Cig. (T.).
  50. gībon, m. neka opica: der Gibon (hylobates), Erj. (Z.).
  51. gı̑cati, -am, vb. impf. = voziti (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  52. gígalọ, n. šaljivo o bolhi v uganki: črno, malo gigalo debelo klado zdigalo, Valj. (Rad).
  53. gígati, gı̑gam, vb. impf. schreien wie ein Esel, Cig., Mur., C.
  54. gı̑ncati se, -am se, vb. impf. sich unruhig hin und her bewegen, Lašče- Levst. (M.).
  55. ginẹ́vati, -am, vb. impf., nk., pogl. 1. giniti.
  56. gíngati, gı̑ngam, vb. impf. schwanken, Fr.- C.
  57. gíngavəc, -vca, m. der Schwächling, ogr.- C.
  58. 1. gíniti, gı̑nem, vb. impf. dahinschwinden; od žeje g., vor Durst vergehen, Cig.; g. za čim, nach etwas schmachten, Cig. (T.).
  59. 2. gíniti, gı̑nem, vb. pf. rühren, Cig., Jan.; koga ne gine ta božja milost? Ravn.; — prim. geniti.
  60. gīps, m. der Gips, Cig.; — prim. malec.
  61. gīpsar, -rja, m. der Gipsarbeiter, Cig.
  62. gīpsati, -am, vb. impf. gipsen, Cig., Jan.
  63. gir, gen. girja, m. der Knorren, Rez.- C.
  64. girin, m. = gir, Rez.- C.
  65. gízda, f. 1) die Hoffahrt, Mur., Mik.; — übermäßiger Aufwand in der Kleidung, C., vzhŠt.; der Luxus, Jan., Cig. (T.); — 2) (po hs.) der Schmuck, Erj. (Min., Izb. sp.).
  66. gizdáč, m. der Hoffährtige, Slom.- C.
  67. gizdalı̑n, m. der Zieraffe, der Geck, der Stutzer, Cig., Jan., M., nk.
  68. gízdati, -am, vb. impf. aufputzen, schmücken, Mur., Cig., Jan.; — g. se, hoffährtig sein, Habd.- Mik.; sich hoffährtig kleiden, Luxus zur Schau tragen, Cig., C.
  69. gizdàv, -áva, adj. hoffährtig, prunksüchtig, geckenhaft, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; luxuriös: gizdave tenčice, C.; gízdav, -áva, Valj. (Rad).
  70. gizdȃvəc, -vca, m. der Hoffährtige, Cig., Jan., ogr.- Let., kajk.- Valj. (Rad).
  71. gizdávən, -vna, adj. = gizdav, Mur.
  72. gı̑zdəc, -zdəca, m. = gizdavec, Valj. (Rad).
  73. gízditi se, -im se, vb. impf. hoffährtig sein; g. se s čim, mit etwas prangen, prahlen, sich auf etwas einbilden, C., Z.
  74. gízdost, f. = gizdavost, Mur., C., Met.- M., ogr.- Let.
  75. gizdovína, f. der Schmuckgegenstand, Erj. (Som.); — prim. gizda 2).
  76. gjȗkes, m. neki denar, kajk.- Valj. (Rad).
  77. glab, m. viereckiger, länglicher Zapfen, Rib.-V. ( Cig.).
  78. glȃbež, m. človek, ki bi vse rad sam za se pograbil, Dol.
  79. glábiti, glȃbim, vb. impf. raffen, Rib.- Z.; bogastvo črez vsakdanjo potrebo željno glabiti, Krelj; — rauben, Dict.- C.; — prim. grabiti. (?)
  80. glȃd, glȃda, gladȗ, m. 1) der Hunger; od glada (gladu) umreti, vor Hunger sterben; gladu streči, darben, Cig.; za glada, = za rana, früh morgens, Rib.- C., Z.; glad je hud tat, der Hunger kennt kein Gesetz, Npreg.- Z.; glad je z medom stric, = der Hunger ist der beste Koch, Cig.; — 2) neka vrsta kislic, der Ampfer (rumex), SlGor., ogr.- C.; prim. gladovnik, lakot, netek, smok.
  81. gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.- M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.
  82. gladẹ́ti, -ím, vb. impf. hungern, Hunger leiden, Mur., ogr.- Valj. (Rad); — heftig verlangen: g. po čem, C.
  83. 1. glȃdež, m. 1) ein Werkzeug zum Glätten, der Glätter, Cig.; der Glättzahn, V.-Cig.; das Bügeleisen der Schneider, Gor.; suknarski gladež, die Tuchkarde, Cig.; — 2) gladež — pumpež (tako govore neko igro igraje: eden po mizi z roko gladi, drugi pa skuša po njej udariti), Kr.; — 3) die Mannstreu (eryngium amethystinum), Rodik- Erj. (Torb.); — die dornige Hauhechel (ononis spinosa), Jan., M., Medv. (Rok.); — die Kardendistel (carduus crispus), Št.- Cig.
  84. 2. glȃdež, m. der Hungerleider, Št.- C.; gladeži in kradeži (o vrabcih), Str.
  85. glȃdič, m. der Glatthobel, Jan.
  86. gladı̑ja, f. die Hungersnoth, Z., M., Burg., Notr.
  87. gladíłən, -łna, adj. zum Glätten dienend, Polier-, Cig.; gladilno jeklo, der Polierstahl, Cig.
  88. gladı̑łka, f. das Glättholz der Schuhmacher, Mur.
  89. gladı̑łnica, f. 1) die Glättmaschine, Cig., Jan.; — die Rolle, die Rollmange, C.; — 2) die Glättstube, Cig.
  90. gladı̑łnik, m. 1) = gladež, das Bügeleisen, Nov.; — 2) der Streichriemen, Jan.
  91. gladílọ, n. 1) das Glättwerkzeug, Cig., Jan., C.; der Glättstein, Mur.; das Poliereisen, Cig.; das Falzbein, Jan.; das Bügeleisen, Mur.; die Glättmaschine, Cig. (T.); zidarsko g., das Ausreibeholz, Cig., Jan., Vrt.; — 2) das Glätten; — pren. spisi so gladila gladni, Zv.
  92. gladína, f. glatte Fläche, C.; morska g., der Meeresspiegel, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.
  93. 1. gláditi, glȃdim, vb. impf. 1) glätten; polieren, Cig. (T.); g. britev, abziehen, Cig.; perilo g., glätten, bügeln, Cig., Jan.; rollen, C.; — jezik g., die Sprache vervollkommnen, nk.; — smreke g., Fichtenbäume entästen, Jarn.; — 2) streicheln; g. koga po čelu, po licu.
  94. 2. gladíti, gladím, vb. impf. gladoven, skop biti: zelo je gladila in otroke stradala, Gor.- DSv.; — prim. gladeti.
  95. gladı̑vəc, -vca, m. der Glätter, der Polierer, Cig., Jan.
  96. glȃdkati, -am, vb. impf. = gladiti 1), Mur.
  97. gladkóta, f. = gladkost, Mur., Jan.
  98. glȃdnež, m. der Hungrige, nk.
  99. gladník, m. das Falzbein, Blc.-C.; — der Glättkolben, Cig.
  100. gladnják, m. der Hungerleider, Habd.- Mik.

   23.248 23.348 23.448 23.548 23.648 23.748 23.848 23.948 24.048 24.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA