Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.701-23.800)

  1. gárbus, m. der Nordwind, Jan., Ščav.- Pjk. (Črt.).
  2. gáre, f. pl. 1) zweirädriger Handwagen; der Karren, Mur., Cig., Jan., Vrt., Št., Kor.; — 2) die Futterraufe, die Futterleiter, Cig., M., C., jvzhŠt.; — die Wagenleiter, Raič- C.; — 3) der Haspel, Cig., Slom., BlKr.; — 4) die Zaunthür, Kr.- Valj. (Rad); — prim. nem. die Karre, kor.-nem. garre, lat. carrus, C.
  3. gȃrež, m. kozje ime, Erj. (Torb.).
  4. gárice, f. pl. dem. gare; 1) ein leichter Leiterwagen, Fr., SlGor.- C.; — 2) die Wagenleiter, Mur., Cig., Raič- C., vzhŠt.
  5. gáriti, -im, vb. impf. entblößen, Jan., ogr.- C.; — g. se, sich unanständig entblößen, Mur., Jan., C.- vzhŠt.; — prim. galiti se.
  6. gárjavəc, -vca, m. 1) der Krätzige, Cig.; — 2) die Scabiose (scabiosa), Hip.- C., Medv. (Rok.).
  7. gárje, garij, f. pl. 1) die Krätze, die Räude; g. imeti; črvive garje, die Milbenkrätze, Cig.; — 2) = hraste, Gor.; — prim. lat. agria, fr. agrie, die Flechte, C.
  8. garnēla, f. die Garneele, Jan.; — prim. račič.
  9. 1. gȃrnik, m. der Kärner, Fr.- C.; — prim. gare 1).
  10. 2. gárnik, m. der Garnhaspel, Dol.; — der Haspel mit zwei großen Spulen, um daran Strähne auf Knäuel abzuwickeln, Cig., Št.; — psovka suhemu človeku, Cig., BlKr.
  11. garnizōna, f. vojaštvo v kakem mestu nastanjeno, die Garnison.
  12. gárnjak, m. = koš za listje, C.
  13. gárovəc, -vca, m. = gare 1), KrGora.
  14. gȃrvan, m. neka goba: garvani = jurčki, BlKr.
  15. gȃs, m. das Löschmaterial, V.-Cig.
  16. gası̑łnik, m. 1) das Löschhorn, der Lichthut (zum Löschen in der Höhe befindlicher Lichter), Cig.; — 2) der Löschtrog, Hip.- C.; — 3) der Löschapparat (Extincteur), DZkr.
  17. gasílọ, n. 1) das Löschmittel, Mur., Cig.; Za to, kar v meni zdaj gori, Gasila, obhajila ni? Preš.; das Löschwerkzeug, der Löschapparat, Cig., Jan., C.; — 2) die Löschung, Cig.; gasilno je, kar pristoji h gasilu ali gasitvi, Levst. (Nauk).
  18. gası̑telj, m. der Löscher, Jan.; der Feuerwehrmann, Levst. (Nauk).
  19. gasíti, -ím, vb. impf. löschen; g. ogenj, apno, žejo; g. želje, jezo; z oljem ogenj g., Oel ins Feuer gießen, Cig.
  20. gası̑vəc, -vca, m. der Löscher: vaša moč bo pezdir in vaše delo iskra, in vkup bota zgorela, — ne bo ga gasivca, Ravn.; gasivci, die Löschmannschaft, Cig.
  21. gásniti, gȃsnem, vb. impf. allmälig erlöschen, Cig., Jan.; naše lampice gasnejo, Schönl.
  22. gáščerica, f. die Eidechse: siva g., die graue Eidechse (lacerta agilis), Cig., Jan., Nov., ZgD., Erj. (Ž.); — prim. stsl. jašterica.
  23. gȃt, m. 1) der Damm, das Wehr, Jan., Cig. (T.), ogr.- C.; der Faschinendamm, vzhŠt.- C.; — 2) der Abzugscanal, Mik., Trst. (Let.), kajk.- Valj. (Rad); — 3) erstickender Gestank, Blc.-C.
  24. gáta, f. 1) die Verstopfung, Cig.; — 2) mlinska gata, der Mühldamm, C.
  25. gȃtar, -rja, m. der Wahrsager, BlKr.; gatarji so tudi tisti, ki živino zdravijo z vražami, BlKr.
  26. gátati, gȃtam, vb. impf. rathen, wahrsagen, C., BlKr., Zora; — menda iz hs.
  27. gátavəc, -vca, m. der Wahrsager, Habd.- Mik.
  28. gȃte, f. = gače, die Unterziehhose; weiße, leinene Beinkleider: poljanci v breškem okraju nosijo ob delavnikih široke bele gate, Pjk. (Črt.); — prim. bav. gatyen, gati-hosen, madž. gatya, iz slovanščine, Levst. (Rok.).
  29. gátən, -tna, adj. stopfend (o jedeh), C.; — prim. zagaten.
  30. gátər, -tra, m. das Gatter, das Gitter, Mur., Rez.- C., Št.; — iz nem.
  31. gátiti, -im, vb. impf. 1) stopfen, Meg., Cig., Jan.; trde jedi gate život, harte Speisen verstopfen den Leib, Cig.; füttern, schoppen, Mur., SlGradec- C.; otroka g., C.; — v grlu se mi gati, es drückt mich im Halse, Fr.- C.; — soparica gati, die Hitze ist erstickend, Z., Blc.-C.; — g. se = stiskati se, ovce se gate, Krn- Erj. (Torb.); po zatohlih, smradnih prostorih se gati gladno siromaštvo, Zv.; — 2) eindämmen, deichen, Cig., Fr.- C.; — 3) hindern: g. posvečenje, ogr.- C.; — tudi: gatíti, -ím.
  32. gatı̑vəc, -vca, m. der Stopfer, Cig., Jan.
  33. gȃvdrati, -am, vb. impf. kaudern, Cig., Jan.
  34. gȃvəc, -vca, m. der Kibitz (vanellus cristatus), Cig., Frey. (F.).
  35. gȃvək, -vka, m. = gavec, Cig., Frey. (F.).
  36. gȃvez, m. die Beinwurz (symphytum officinale), Cig., vzhŠt.- C., Celjska ok.- Trst. (Let.).
  37. gȃvra, f. magere, elende Kuh, Cig.
  38. gȃvran, m. der Rabe, Cig., Jan., Prip.- Mik.; ( astr.) der Rabe, Cig. (T.).
  39. gávsati, -am, vb. impf. = gajsati, Cig.
  40. gȃz, -ı̑, f. izgažena pot, der Schneepfad; držala je samo ozka gaz, ljudem dovoljna, od vasi do vasi, Levst. (Zb. sp.); der Pfad: kar hodi povodne gazi, Ravn.
  41. gȃz, m. = gaz f.: po ozkem gazu, Jurč.; gaz je slab, Zv.
  42. gȃzda, m. der Hauswirt, ogr.- C., BlKr.
  43. gáziti, gȃzim, vb. impf. 1) waten; g. blato, sneg, g. po blatu, po snegu, im Koth, im Schnee waten; travo g., im Gras herumtreten; g. vodo = vodo bresti, Rez.- C.; grozdje g., Weintrauben austreten, vzhŠt.- C.; g. kačo, eine Schlange mit den Füßen zerstampfen, vzhŠt.- C.; g. koga, auf jemandem herumtreten, BlKr.; pren. bedrücken, SlN.; — 2) g. se, (o jedeh) = gaditi se, Cig., Glas.
  44. gȃžnja, f. 1) das Waten, Cig., Fr.- C.; der Tiefgang, Cig.; čolni s 47 cm globoko gažnjo, DZkr.; — 2) = gaz, Guts.
  45. gdȃre, adv. = kadar, ogr.- Mik.
  46. gę́ba, f. 1) pokvečen klobuk, Z., Ig; — 2) = pokveka (o človeku), Z.; hodijo kakor gebe, Vod. (Izb. sp.); — prim. guba. (?)
  47. gę̑gač, m. 1) träger Mensch, Vest.; — 2) = srakoper, Hal.- C., Valj. (Rad); — 3) das Taschenmesser, Hal.- C.; — prim. hs. gegati = gugati.
  48. gę́gice, f. pl. dem. gege, C.
  49. gekon, m. neka kuščarica, der Gecko, gekoni, die Geckonen, Erj. (Ž.).
  50. gę́l, adj. gelb, Trub., Dalm.; — iz nem.; prim. stvn. gelo, Mik. (Et.).
  51. gelíti, -ím, vb. impf. laut singen, z. B. in der Charwoche die Psalmen singen, Tolm.
  52. generāl, m. višji vojaški dostojanstvenik, der General; g.-feldmaršal, g.-lajtnant, g.-major, ali: generalfeldmaršal itd.; tudi rus.
  53. gēnij, m. 1) neko božanstveno bitje, der Genius, Cig. (T.); — 2) veleum, das Genie, Cig. (T.), nk.
  54. genijālən, -lna, adj. veleumen, genial, Cig. (T.), nk.
  55. gəníti, gánem, vb. pf. 1) bewegen, Mur.; nič ga ne gane, nichts bringt ihn von der Stelle, Z.; — g. se, sich rühren; ne g. se z mesta; cena se ne gane; der Preis steht, Cig.; weichen: junak se sovražniku ne gane, Z.; — 2) rühren, einen Eindruck machen; ne ganejo ga ne prošnje ne solze; Ostrovrhar ji srce nedolžno gane, Preš.; — g. se zgledom, sich durch Beispiele rühren lassen, Krelj; — 3) eine Bewegung machen; ne g. z jezikom, nicht mucken, Cig.; nisem genil z mazincem, LjZv.; — crepieren, Fr.- C.; — 4) vb. impf.: vsa že s črvi gane, wimmelt von Würmern, Kast.
  56. gənljìv, -íva, adj. rührend, Mur.; — prim. ginljiv.
  57. geognōst, m. kdor se z geognozijo peča, der Geognost, Cig. (T.).
  58. geognozı̑ja, f. nauk o zemlji, kakšna je, die Geognosie, Jan., Cig. (T.); prim. zemljeznanstvo.
  59. geogonı̑ja, f. teorija o postanku zemeljske skorje, die Geogonie, Cig. (T.).
  60. geogrāf, m. zemljepisec, der Geograph.
  61. geografı̑ja, f. zemljepis, zemljepisje, die Geographie.
  62. geogrāfski, adj. zemljepisen, geographisch, nk.
  63. geolōg, m. kdor se peča z geologijo, der Geolog.
  64. geologı̑ja, f. nauk o zemeljski skorji in njenem postanku, die Geologie; — prim. zemljeslovje.
  65. gērob, ** m. der Vormund; — prim. nem. "Gerhab".
  66. gert, m., Dol., pogl. jert.
  67. gerūndij, m. das Gerundium ( gramm.).
  68. géslọ, n. = gaslo, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. češ. heslo.
  69. gestrı̑n, m. nekak povoden mož, ob Dravi- Glas.
  70. geto, conj. = kde to, da, ogr.- Mik.
  71. gı̑b, m. 1) die Regung, die Bewegung, Mur., Cig. (T.); gib zraka se veter zove, ogr.- Valj. (Rad); — die Geberde, Slom.- C.; — 2) die Biegung, der Bug, Cig., Mik.; zidni gibi, Danj. (Posv. p.); — 3) = zgib, das Gelenk, Pohl., Mur.
  72. gíba, f. 1) = gib 1), C.; — 2) = guba, Cig., Jan., Mik., jvzhŠt.
  73. gibáłən, -łna, adj. bewegend, Cig., nk.; gibalna moč, Cig.
  74. gíbałnica, f. die Rege am Vogelherde, C.
  75. gibálọ, n. der Bewegungsapparat, das Triebwerk, der Motor, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; elektromagnetno g., Sen. (Fiz.); — gibala, die Bewegungsorgane, Cig. (T.); gíbala, Erj. (Som.); — pren. narodnostna ideja, najmočnejše gibalo in gonilo sedanjega veka, Str.
  76. gibánəc, -nca, m. die Falte, der Bug, jvzhŠt.
  77. gibánica, f. eine Art Kuchen (razblinjeno testo, s sirom in drugimi rečmi debelo namazano in potem zavihano), Cig., Jan., vzhŠt.; — prim. Pjk. (Črt. 60.).
  78. gibáničar, -rja, m. kdor gibanice peče, Cig.
  79. gibáničnik, m. jerbas za gibanice, SlGor.- C.
  80. gibáničnjak, m. = gibaničnik, C., Z.
  81. gíbanje, n. die Regung, die Bewegung; pojemalno, pospeševano g., verzögerte, beschleunigte Bewegung, Sen. (Fiz.); valovito g., die Wellenbewegung, Jan.; odsevno g., die Reflexbewegung, Erj. (Som.); — narodno g., die nationale Bewegung, nk.; dušno g., die Regungen der Seele, Cig., Jap.- C.
  82. gibár, -rja, m. 1) der Beweger, der Motor, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Finnwal (balenoptera), Erj. (Z.).
  83. gíbati, -bam, -bljem, vb. impf. ad geniti; 1) regen, bewegen; s prstom, z roko, z nogo g., den Finger, die Hand, den Fuß bewegen; z jezikom gibati, züngeln, Cig.; — sich bewegen; dokler še gibljem, Z.; komaj je mogel gibati, Jsvkr.; — g. se, sich bewegen; most se giblje, die Brücke wankt; vse se giblje, alles ist rege; — 2) crepieren, ogr.- C.
  84. gíbčən, -čna, adj. leicht beweglich, gelenksam; rührig; na stare dni človek ni več tako gibčen; ima gibčne prste za spletanje las, jvzhŠt.
  85. gíbčnost, f. die Beweglichkeit, die Gelenksamkeit.
  86. gı̑bəc, -bca, m. die Bewegung, Kos.- C.
  87. gı̑bək, -bka, m. der Augenblick, C.
  88. gíbək, -bka, adj. 1) leicht beweglich, gelenksam, Cig., Jan., M.; gibek in šibek, Vrt.; Metulj po cvetju gibka ziblje krila, Zv.; — g. jezik, biegsame Sprache, Cig. (T.); — 2) geneigt: na zlo g., zum Bösen geneigt, ogr.- C.
  89. gíbica, f. dem. giba, das Fältchen, Mur., Jan.
  90. gíbičast, adj. voll kleiner Falten, Mur.
  91. gíbiti, -im, vb. impf. falten, Blc.-C., vzhŠt.- Vest.
  92. gı̑bljaj, m. die einmalige Regung, die Bewegung, Cig., Jan., Cig. (T.), M., C.; — pren. gibljaji v srcu, Jurč.
  93. gibljìv, -íva, adj. beweglich, Mur., Cig. (T.); — hurtig, flink, Hal.- C.
  94. gibljívost, f. die Beweglichkeit, Mur., Cig. (T.).
  95. gı̑bnik, m. der Bewegungsnerv, Cig. (T.).
  96. giboglèd, -glę́da, m. das Stroboskop, das Thaumatrop, Cig. (T.).
  97. gībon, m. neka opica: der Gibon (hylobates), Erj. (Z.).
  98. gı̑cati, -am, vb. impf. = voziti (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  99. gígalọ, n. šaljivo o bolhi v uganki: črno, malo gigalo debelo klado zdigalo, Valj. (Rad).
  100. gígati, gı̑gam, vb. impf. schreien wie ein Esel, Cig., Mur., C.

   23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA