Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.601-23.700)

  1. fȗšpan, m. der Buchsbaum (buxus), Z., jvzhŠt.
  2. fȗšta, f. das Kapperschiff, Dict.; — prim. it. fusta.
  3. fȗtač, m. der Wiedehopf, kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  4. fúžəlj, -žlja, m. der Docht, Boh.
  5. fužı̑na, f. die Nagelschmiede, Valj. (Rad); — die Hammerhütte, tudi pl. fužine, das Hammerwerk; — prim. it. fucina, die Schmiede, Mik. (Et.).
  6. fužı̑nar, -rja, m. der Besitzer eines Hammerwerkes, Dol.; fužinár, Gor.
  7. gàb, gába, m. = gabež, Jan.
  8. gabȃn, m. ein Art Mantel, Mur., Jan., C., Danj.- Valj. (Rad); bundi podoben plašč, ob ogrski meji, Zora; — prim. it. gabbano, der Regenrock.
  9. gabaníca, f. manjši gaban, tudi za ženske, Mur., Jan., C., Hal.- Zora.
  10. 1. gábati, gȃbam, vb. impf. (im Koth, Schnee) waten, Mur., Št.; — prim. gambati.
  11. 2. gábati, gȃbam, vb. impf. darben, am Hungertuch nagen, Cig., Jan., C.; — zugrunde gehen, crepieren, Cig., M., Nov.- C.
  12. gȃbər, -bra, m. tudi: beli g., die Hainbuche, die Weißbuche (carpinus betulus); črni g., die Hopfenbuche (ostrya carpinifolia), Cig., C., Erj. (Rok.); tudi: gábər, Dol.
  13. gȃbez, m. = gavez, Tuš. (R.).
  14. gȃbež, m. der Ekel, C.
  15. gábiti, gȃbim, vb. impf. 1) g. kaj, etwas ekelhaft machen, C.; — 2) g. se, anekeln; gabi se mi kaka reč, es ekelt mich eine Sache an; tudi: g. se mi do česa, Litija- Svet. (Rok.); — prim. ogaven.
  16. gabožołt, m., Cig., pogl. žabogolt.
  17. gȃbrčək, -čka, m. dem. gabrc, kleine Weißbuche.
  18. gabrìč, -íča, m. dem. gaber.
  19. gábrovəc, -vca, m. ein Weißbuchenstamm, Jan.
  20. gábrščica, f. neko jabolko, Tolm.- Erj. (Torb.).
  21. gácəlj, -clja, m. das Stück: g. kruha, Ip.- Erj. (Torb.).
  22. 1. gȃča, f. nav. pl. gȃče 1) die Unterziehhosen, Jan., C., Boh., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) langer Hodensack eines Thieres, C.; (tudi: sing. gača, Meg., Mik., Kr.- Valj. [Rad]); — 3) der Baumzwiesel, der Doppelast, Mur., vzhŠt.; drevo z gačami, C.; — 4) gača, der Zacken, Mur., Jan.; — 5) gače = jetra, Boh.
  23. gȃčast, adj. 1) zwieselig, vzhŠt.- C.; — 2) zackig, Mur., C.
  24. gačína, f. der Baumzwiesel, der Doppelast, vzhŠt.- C.
  25. gȃčnik, m. 1) das Unterziehhosenband, C.; — 2) die Stendelwurz (platanthera), Hip. (Orb.).
  26. gačnják, m. = gačnik 1), C.
  27. gàd, gáda, m. die Viper oder Kreuzotter (vipera berus), Erj. (Ž.); laški ali Redijev gad, die Redische Viper ( v. Redii), Erj. (Ž.); gad babo sne, die Viper ist noch schlimmer als ein altes Weib, Guts., Z.; gada v žepu imeti, einen leeren Beutel haben, Cig.
  28. gáda, f. der Fehler, der Tadel: konj ima dve gadi, Rez.- C.
  29. gádast, adj. einer Viper ähnlich, Cig.; viperfarbig, M.
  30. gádati, gȃdam, vb. impf. 1) zu errathen suchen, errathen, Mur.; — 2) schwatzen, faseln, vzhŠt.- C.; — prim. gatati.
  31. gádən, -dna, adj. ekelhaft, abscheulich, Mur., Cig. (T.).
  32. gȃdež, m. der Ekel, C.
  33. gádina, f. das Viperloch, C., BlKr.- M., Notr., Lašče- Erj. (Torb.).
  34. gáditi, gȃdim, vb. impf. 1) verächtlich, ekelhaft machen, tadeln, anschwärzen, Mur., C.; vsi so mu jo gadili, pa jo je vendar vzel, Guts.; — 2) gadi se mi kaj, ich habe Ekel, Abscheu vor etwas, Cig. (T.), C.
  35. gȃdnjak, m. die Haferwurz (scorzonera), Cig., C.
  36. gádnost, f. die Ekelhaftigkeit, Mur., Cig.
  37. gádovəc, -vca, m. navadni g., gemeiner Natternkopf, (echium vulgare), Jan., C., Tuš. (R.).
  38. gága, f. 1) die Ente, Jan., Šol.; — 2) die Eiderente o. Eidergans (somateria molissima), Jan., Erj. (Ž.).
  39. gagatáti, -atȃm, -áčem, vb. impf. mucken, Dict., Mik.
  40. gȃgati, -am, vb. impf. 1) schnattern (o goseh); — 2) nicht zu Athem kommen können, im Verenden liegen, Cig., C., M.
  41. gagljáti, -ȃm, vb. impf. gackern, schnattern: g. kakor gos ali kokoš, Dict.; gos gaglja, Hip. (Orb.).
  42. gágniti, gȃgnem, vb. pf. 1) mucksen, Hip.- C.; — 2) verenden, Cig., Jan., C., M., Notr.; gagnil boš, kakor mače, če ga izpodbiješ s polenom, Glas.
  43. gáj, m. 1) junger, gehegter, gepflegter Wald, das Hegeholz; — der Hain, Mur., Cig., Jan.; — 2) kos pašnika, ki ga za binkoštno jutro "gajijo", Ščav.- Pjk. (Črt.); — 3) na gajih živeti, auf dem Lande leben, Mariborska ok.- Kres (I. 358.).
  44. gȃjar, -rja, m. der Förster, C.
  45. gȃjati se, -am se, vb. impf. = goditi se, Goriš.- C.; kako se ti gaja? wie geht es dir? Koborid- Erj. (Torb.); kaj se gaja? Ben.- Mik.; poročajo mu o vsem, kar se gaja okolo njega, Erj. (Izb. sp.).
  46. gȃjba, f. der Käfig, Cig., SlN.; — prim. it. gabbia, der Käfig.
  47. gȃjbica, f. dem. gajba, Cig.
  48. gȃjd, m. der Geldgürtel, vzhŠt., ogr.- C.
  49. gajdáš, m. = diplaš, Jan., Šol., SlN.; — hs.
  50. gájəc, -jca, m. dem. gaj.
  51. gájenje, n. 1) die Hegung, die Pflege, Mur., Cig.; — 2) die ärztliche Behandlung, Cig.
  52. gájiti, gȃjim, vb. impf. 1) wachsen lassen, hegen, pflegen, aufziehen, Mur., Cig., Jan.; g. gozd, Mur., Cig., vzhŠt.; travo, drevje si g., ogr.- C.; za finkošti si pašo gajijo, Ščav.- Pjk. (Črt.); vinograd g., C.; — g. si živino = za pleme rediti, Fr.- C.; — 2) heilen, Mur., Cig., Jan.; dal se je Judom g., Met.; — tudi: gajíti, -ím.
  53. gajı̑tva, f. die Baumzucht, C.
  54. gȃjnik, m. der Heger, der Förster, Cig., C.; — der Obstbaumzüchter, Fr.- C.
  55. gȃjsati, -am, vb. impf. = gajsnati, M.
  56. gȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, Cig.; hlače g., M.; — g. se ob kaj, sich an etwas wetzen, sich scheuern (o živini), Cig., Jan.; — g. se okoli deklet, bei Mädchen löffeln, Cig., Polj.; — prim. ajsnati se.
  57. gájžəłnik, m., Cig., pogl. bičnik.
  58. gȃjžla, f. iz nem. Geißel, pogl. bič.
  59. gȃkati, -kam, -čem, vb. impf. schnattern, krächzen, C.
  60. gāla, f. die festliche etikettenmäßige Kleidung, die Gala, die Galauniform, nk.
  61. galāntən, -tna, adj. uljuden pos. proti ženskam, galant, nk.
  62. galę̑b, m. die Möve, die Lachmöve (larus ridibundus), Cig., Erj. (Ž.); — hs.
  63. galẹ́ja, f. bojna ladija srednjega veka, die Galeere, Guts., Mur., Cig., Jan., Trub., Preš., Npes.-K.; na galejo obsojen, Bas.; — prim. it. galea.
  64. galeōt, m. der Galeerensclave, V.-Cig.; — prim. it. galeotto.
  65. gȃłgarica, f. der Pfannenstiel, die Schwanzmeise (parus caudatus), ("gavgarca") C., Frey. (F.).
  66. gȃłge, f. pl. iz nem. Galgen; pogl. vislice.
  67. gȃlic, m. die Schusterschwärze, Valj. (Rad); — prim. hs. galic = galica.
  68. galīca, f. der Vitriol, Cig. (T.), Levst. (Nauk); modra ali bakrena g., der Kupfervitriol, zelena ali železna g., der Eisenvitriol, Erj. (Min.); — prim. nem. Galitzenstein = Vitriol.
  69. gȃlič, m. = galic, Guts., Mur.
  70. galijáš, m. = galeot, Jan.
  71. galijǫ̑t, m. 1) = galeot, Jan.; galeja polna galijotov (galjotov), Jsvkr.; — 2) großer, ungeschlachter Mensch, Cig., (galjot), Mur., Met., Notr.; kot smreka velik g., (galjot) Erj. (Izb. sp.); — kričiš, kakor galijot, Lašče- Levst. (Rok.).
  72. galijǫ̑tlja, f. ein großes plumpes Weib, (galjotlja) Mur.
  73. gáliti, -im, vb. impf. entblößen, enthüllen, Jan., Fr.- C.; g. se, sich unanständig entblößen, vzhŠt.- C.
  74. gáljati, -am, vb. impf. = galiti, C.
  75. galjǫ̑t, m., pogl. galijot.
  76. gȃłka, f. der Gallapfel, Kras; — prim. it. galla, Gallapfel.
  77. galōn, m. = galonec, C., Z.
  78. galōnəc, -nca, m. die Tresse, die Borte, Fr.- C.; — prim. it. gallone, C.
  79. gáłtra, f. nav. pl. galtre, die Hosenträger, Blc.-C., Kr.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. halfter, Hosenträger.
  80. galȗn, m. der Alaun, Cig. (T.), C., Št.; samodelski g., künstlicher Alaun, Erj. (Min.); — prim. bav. galaun.
  81. galúnovəc, -vca, m. der Alaunstein, Cig. (T.).
  82. galvanizováti, -ȗjem, vb. impf. galvanisieren, Cig., Jan.
  83. galvanoplāstika, f. poraba galvanizma za plastične izdelke, die Galvanoplastik.
  84. gałženják, m. der Galgenvogel, kajk.- Valj.; — prim. galge.
  85. gánati, -am, vb. impf. = gatati, rathen, C.
  86. gānglij, m. = živčni ozel, der Nervenknoten, das Ganglion, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  87. gániti, gánem, vb. pf., pogl. geniti.
  88. gániti, -im, vb. pf. = goljufati, Cig.; ganil me je za deset cekinov, Cig.; — prim. it. ingannare, betrügen.
  89. gȃnjati, -am, vb. impf. = goniti, Rez.- Baud.
  90. ganováti, -ȗjem, vb. impf. = goljufati, Ravn.; — prim. ganiti.
  91. gántar, -rja, m. der Lagerbaum für Fässer im Keller, Cig., C., Mik.; — prim. bav. ganter, it. cantiere, Mik. (Et.).
  92. gántnar, -rja, m. = gantar, Fr.- C.; — prim. tirol. gantner, C.
  93. gára, f. 1) ein enthaarter Fleck, der Schund, Z.; — 2) die Schindmähre, Goriš.; — 3) ein Schafsname, Poh.- C.; — prim. garati.
  94. gárast, adj. rauh, Mur., V.-Cig.
  95. 1. gárati, -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.- C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.- C.; — = težko nositi, Banjščice- Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.
  96. 2. gárati, -am, vb. impf. = gariti, SlGor.- C., SlGradec- C.
  97. gárav, adj. rauh: garave so njihove srajce, LjZv.; — prim. garast.
  98. gȃrbast, adj. rauh: g. zid, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) garbo, rauh, Štrek. (Arch.).
  99. gȃrbati, -am, vb. impf. g. koga, jemandem das Fell gärben, Cig., BlKr.; — g. se = drgniti se, BlKr.; — prim. nem. gärben.
  100. garbı̑n, m. der Nordwind, Mur., C.; — prim. it. garbino, der Südwestwind.

   23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA