Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.548-23.647)

  1. frkljáti, -ȃm, vb. impf. flattern, Mur.- Cig.
  2. fŕkniti, fȓknem, vb. pf. 1) huschen, schwirrend entfliegen; miš v luknjo, ptič na vejo frkne; — 2) einen leichten Schlag versetzen: f. koga, Dol.
  3. frkocáti, -cȃm, vb. impf. kräuseln, Mik.
  4. frkǫ̑č, m. etwas Verdrehtes: der Butzen im Gespinnst, C.
  5. frkǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. impf. kräuseln: lase f., C.; — preja se frkoči, = krotiči se, jvzhŠt.; nos f., die Nase rümpfen, Jan.
  6. frkolı̑n, m. 1) der Schlingel, das Bürschlein, Jan., jvzhŠt.; der Bube, Štrek.; — der Stutzer, M., Z.; — 2) der Schwärmer, Blc.-C.
  7. frkolı̑nčək, -čka, m. dem. frkolin, jvzhŠt.
  8. frkòt, -óta, m. die Kräuselung: v frkot iti, sich kräuseln, Hal.- C.; die Verdrehung: les se na frkot vleče, wirft sich, vzhŠt.
  9. frkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flattern, Fr.- C.
  10. frkotíti, -ím, vb. impf. kräuseln, C.; Zvesto se za nit skrbim, Naj je kde ne frkotim, Danj. (Posv. p.).
  11. frkúlja, f. flatterhaftes Mädchen, C.
  12. frlȃnka, f. 1) neka mala sekirica, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) frlanke, neke dobre črešnje, LjZv.; — pogl. furlanka.
  13. frlẹ́ti, -ím, vb. impf. flattern, Mur., Cig., Jan.; trakovi, cunje od njega frlé, Blc.-C., BlKr., jvzhŠt.
  14. fŕliti, fȓlim, vb. impf. kräuseln, SlGradec- C.; — f. se, sich kräuseln: lasje se frlijo, Fr.- C.; zusammenschrumpfen (o listju), SlGradec- C.
  15. frnáča, f. eine Hütte zum Dörren des Malzes, Mik. (Et.); — der Leindörrofen, Gor.; — prim. it. fornace, der Ofen.
  16. fȓnčək, -čka, m. der Hühnersteiß, vzhŠt.- C.
  17. frnīkola, f. das Schnellkügelchen (kamena kroglica, s katero po mestih in trgih dečki igrajo), Ljub.- Erj. (Torb.).
  18. frnjáž, m. = frnjača, Poh.- C.
  19. fŕnkati, fȓnkam, -čem, vb. impf. 1) schnellen, Schnippchen geben, C.; — 2) hinschwirren, C.; — prim. 1. frkati.
  20. fŕnkniti, fȓnknem, vb. pf. 1) schnellen, C.; — 2) schwirrend enteilen, C.
  21. frǫ́dəlj, -dlja, m. belaubte Zweige (als Viehfutter), Cig., Jan., Nov.- C., Polj.; frodelj ali veje klestiti, Dict.; — prim. it. fronde, Laub.
  22. frǫ̑nta, f. Rüben, Möhren, Erdäpfel u. dgl. als Schweinefutter, Poh.
  23. frǫ̑š, m. der über den Boden hinaus ragende Theil der Dauben, die Zarge eines Fasses, der "Frosch", SlGor., Fr.- C., jvzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); — iz nem.; pogl. utor, otor.
  24. frošnják, m. der Randreif, jvzhŠt.
  25. frtȃvək, -vka, m., Gor., pogl. vrtavek.
  26. frtíca, f. mesto, kjer ima veter veliko moč, na frtici, starkem Winde ausgesetzt, Polj.; ( nam. vrtica?).
  27. frúla, f. die Hirtenflöte, Jan.; die Flöte: godec s frulo = frular, Erj. (Izb. sp.); tudi hs.; prim. madž. furulya, Mik. (Et.).
  28. frȗlar, -rja, m. = godec s frulo, Erj. (Izb. sp.).
  29. frúliti, -im, vb. impf. pfeifen, Dol.; heulen: veter, vihar, burja fruli, Jan., Z., Fr.- C.
  30. fržǫ̑ł, -ǫ̑la, m. = fižol; — prim. tirol.-nem. farsöl, Levst. (Rok.).
  31. fȗcati, -cam, vb. impf. neka igra, pri kateri denar z obrnjeno roko kvišku mečejo in ugibajo ali bo obležavši kazal "moža" ali "cifro", Ljub.
  32. fȗcək, -cka, m. grajalna beseda porednemu otroku: ti fucek ti! jvzhŠt.
  33. fȗckati, -am, vb. impf. 1) huschen: ponočni ptiči okoli fuckajo, Glas.; — 2) = fucati, C.
  34. fúčati, -ím, vb. impf. 1) pfeifen (o vetru), Hip., Blc.-C.; — 2) fuči mi, = drči mi, polzko je, BlKr.
  35. fȗčkati, -am, vb. impf. mit dem Munde pfeifen, BlKr., vzhŠt., jvzhŠt., ogr.- Vest.
  36. fudljáti, -ȃm, vb. impf. wehen: čist veter fudlja, Fr.- C.
  37. fufljáč, m. der in den Tag hinein, ohne Ueberlegung handelt, Polj.
  38. fufljáti, -ȃm, vb. impf. ohne Ueberlegung handeln, "fuchteln", Polj.; — iz nem.
  39. fufnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, Cig., ogr.- C., Blc.-C., Trst. (Let.).
  40. fȗjkati, -am, vb. impf. f. na koga, nad kom, jemandem seine Verachtung zeigen, ("pfui" sagen), Fr.- C.
  41. fȗkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, SlGor.; voda iz škornjic fuka, Blc.-C.; — 2) hauchen, blasen, pfeifen, SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); prim. hukati; — 3) = jebati.
  42. fúkniti, fȗknem, vb. pf. 1) huschen, Štrek.; f. kam, irgendwohin entflattern, ogr., Rez.- C.; — 2) einen Pfiff thun, vzhŠt., ogr.- C., Mik.
  43. fulíka, f. = čist veter, Fr.- C.; — prim. fuliti.
  44. fúliti, -im, vb. impf. 1) hauchen, blasen: veter fuli, Št.; v roke si f., jvzhŠt.; — mit dem Munde pfeifen, SlGor.- C.; — 2) abstreifen: perje, kožo f., Rez.- C.; — schleifend gehen, Rez.- C.
  45. fȗndati, -am, vb. pf. zugrunde richten, Dict., ogr.- Valj. (Rad); fundati in končati, Krelj; s sveta f. koga, ogr.- Let.; — prim. it. affondare, versenken.
  46. fȗnduš, m. das Fundament (eines Hauses), jvzhŠt.; — prim. lat. fundus.
  47. fùnt, fúnta, m. das Pfund; na funte prodajati, pfundweise verkaufen.
  48. fȗntnik, m. kar je funt težko, der Pfündner, Cig., Jan.; sulec f., Cig.; — der Pfundapfel, Cig.
  49. fȗrež, m. 1) pojedina ob kolinah, Št.; — 2) črna juha ob kolinah, Hal.; die Wurstsuppe, Valj. (Rad).
  50. fúrija, f. 1) die Furie, Cig.; — 2) der Ungestüm; — 3) ungestümer Mensch.
  51. fúrijast, adj. ungestüm, wild.
  52. furlȃnka, f. eine kleine Axt mit kurzem Stiel, Rib., Notr., Polj.
  53. fúrovž, m. zmečkan krompir z mlekom, Gor.; — prim. furež.
  54. fȗšpan, m. der Buchsbaum (buxus), Z., jvzhŠt.
  55. fȗšta, f. das Kapperschiff, Dict.; — prim. it. fusta.
  56. fȗtač, m. der Wiedehopf, kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  57. fúžəlj, -žlja, m. der Docht, Boh.
  58. fužı̑na, f. die Nagelschmiede, Valj. (Rad); — die Hammerhütte, tudi pl. fužine, das Hammerwerk; — prim. it. fucina, die Schmiede, Mik. (Et.).
  59. fužı̑nar, -rja, m. der Besitzer eines Hammerwerkes, Dol.; fužinár, Gor.
  60. gàb, gába, m. = gabež, Jan.
  61. gabȃn, m. ein Art Mantel, Mur., Jan., C., Danj.- Valj. (Rad); bundi podoben plašč, ob ogrski meji, Zora; — prim. it. gabbano, der Regenrock.
  62. gabaníca, f. manjši gaban, tudi za ženske, Mur., Jan., C., Hal.- Zora.
  63. 1. gábati, gȃbam, vb. impf. (im Koth, Schnee) waten, Mur., Št.; — prim. gambati.
  64. 2. gábati, gȃbam, vb. impf. darben, am Hungertuch nagen, Cig., Jan., C.; — zugrunde gehen, crepieren, Cig., M., Nov.- C.
  65. gȃbər, -bra, m. tudi: beli g., die Hainbuche, die Weißbuche (carpinus betulus); črni g., die Hopfenbuche (ostrya carpinifolia), Cig., C., Erj. (Rok.); tudi: gábər, Dol.
  66. gȃbez, m. = gavez, Tuš. (R.).
  67. gȃbež, m. der Ekel, C.
  68. gábiti, gȃbim, vb. impf. 1) g. kaj, etwas ekelhaft machen, C.; — 2) g. se, anekeln; gabi se mi kaka reč, es ekelt mich eine Sache an; tudi: g. se mi do česa, Litija- Svet. (Rok.); — prim. ogaven.
  69. gabožołt, m., Cig., pogl. žabogolt.
  70. gȃbrčək, -čka, m. dem. gabrc, kleine Weißbuche.
  71. gabrìč, -íča, m. dem. gaber.
  72. gábrovəc, -vca, m. ein Weißbuchenstamm, Jan.
  73. gábrščica, f. neko jabolko, Tolm.- Erj. (Torb.).
  74. gácəlj, -clja, m. das Stück: g. kruha, Ip.- Erj. (Torb.).
  75. 1. gȃča, f. nav. pl. gȃče 1) die Unterziehhosen, Jan., C., Boh., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) langer Hodensack eines Thieres, C.; (tudi: sing. gača, Meg., Mik., Kr.- Valj. [Rad]); — 3) der Baumzwiesel, der Doppelast, Mur., vzhŠt.; drevo z gačami, C.; — 4) gača, der Zacken, Mur., Jan.; — 5) gače = jetra, Boh.
  76. gȃčast, adj. 1) zwieselig, vzhŠt.- C.; — 2) zackig, Mur., C.
  77. gačína, f. der Baumzwiesel, der Doppelast, vzhŠt.- C.
  78. gȃčnik, m. 1) das Unterziehhosenband, C.; — 2) die Stendelwurz (platanthera), Hip. (Orb.).
  79. gačnják, m. = gačnik 1), C.
  80. gàd, gáda, m. die Viper oder Kreuzotter (vipera berus), Erj. (Ž.); laški ali Redijev gad, die Redische Viper ( v. Redii), Erj. (Ž.); gad babo sne, die Viper ist noch schlimmer als ein altes Weib, Guts., Z.; gada v žepu imeti, einen leeren Beutel haben, Cig.
  81. gáda, f. der Fehler, der Tadel: konj ima dve gadi, Rez.- C.
  82. gádast, adj. einer Viper ähnlich, Cig.; viperfarbig, M.
  83. gádati, gȃdam, vb. impf. 1) zu errathen suchen, errathen, Mur.; — 2) schwatzen, faseln, vzhŠt.- C.; — prim. gatati.
  84. gádən, -dna, adj. ekelhaft, abscheulich, Mur., Cig. (T.).
  85. gȃdež, m. der Ekel, C.
  86. gádina, f. das Viperloch, C., BlKr.- M., Notr., Lašče- Erj. (Torb.).
  87. gáditi, gȃdim, vb. impf. 1) verächtlich, ekelhaft machen, tadeln, anschwärzen, Mur., C.; vsi so mu jo gadili, pa jo je vendar vzel, Guts.; — 2) gadi se mi kaj, ich habe Ekel, Abscheu vor etwas, Cig. (T.), C.
  88. gȃdnjak, m. die Haferwurz (scorzonera), Cig., C.
  89. gádnost, f. die Ekelhaftigkeit, Mur., Cig.
  90. gádovəc, -vca, m. navadni g., gemeiner Natternkopf, (echium vulgare), Jan., C., Tuš. (R.).
  91. gága, f. 1) die Ente, Jan., Šol.; — 2) die Eiderente o. Eidergans (somateria molissima), Jan., Erj. (Ž.).
  92. gagatáti, -atȃm, -áčem, vb. impf. mucken, Dict., Mik.
  93. gȃgati, -am, vb. impf. 1) schnattern (o goseh); — 2) nicht zu Athem kommen können, im Verenden liegen, Cig., C., M.
  94. gagljáti, -ȃm, vb. impf. gackern, schnattern: g. kakor gos ali kokoš, Dict.; gos gaglja, Hip. (Orb.).
  95. gágniti, gȃgnem, vb. pf. 1) mucksen, Hip.- C.; — 2) verenden, Cig., Jan., C., M., Notr.; gagnil boš, kakor mače, če ga izpodbiješ s polenom, Glas.
  96. gáj, m. 1) junger, gehegter, gepflegter Wald, das Hegeholz; — der Hain, Mur., Cig., Jan.; — 2) kos pašnika, ki ga za binkoštno jutro "gajijo", Ščav.- Pjk. (Črt.); — 3) na gajih živeti, auf dem Lande leben, Mariborska ok.- Kres (I. 358.).
  97. gȃjar, -rja, m. der Förster, C.
  98. gȃjati se, -am se, vb. impf. = goditi se, Goriš.- C.; kako se ti gaja? wie geht es dir? Koborid- Erj. (Torb.); kaj se gaja? Ben.- Mik.; poročajo mu o vsem, kar se gaja okolo njega, Erj. (Izb. sp.).
  99. gȃjba, f. der Käfig, Cig., SlN.; — prim. it. gabbia, der Käfig.
  100. gȃjbica, f. dem. gajba, Cig.

   23.048 23.148 23.248 23.348 23.448 23.548 23.648 23.748 23.848 23.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA