Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.448-23.547)

  1. flę̑nča, f. die Schlampe, Z., BlKr.; — prim. flaka in kor.-nem. flentsche, ein herausgerissenes Stück Fleisch, ali: bav. flitschen f., junges Mädchen.
  2. flę́tən, -tna, adj. sauber, hübsch; fletno dekle; Na Gorenjskem je fletno, Npes.; — prim. srvn. vlat, Sauberkeit, Mik. (Et.).
  3. fletnóba, f. = fletnost, M.
  4. flíkati, flı̑kam, vb. impf. ad flikniti, Polj.
  5. flíkniti, flı̑knem, vb. pf. mit einem langen, dünnen Gegenstande schlagen, Polj.
  6. flīnt, m. das Flintglas, Cig. (T.).
  7. flı̑nta, f. puška, die Flinte; — iz nem.
  8. flǫ̑s, m. das Floß; — iz nem.; pogl. plav, plavica.
  9. flǫ̑sar, -rja, m. der Flößer.
  10. flòsk, interj. plumps! Ben.- Mik.
  11. flotīlja, f. majhno ladjevje, die Flottille, Jan., Cig. (T.).
  12. flȗndra, f. 1) der Fetzen, Kor.- C.; — 2) die Schlampe, BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
  13. fluōr, m. das Fluor ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  14. fluorescēncija, f. neko barvno izpreminjanje, die Fluorescenz, Cig. (T.).
  15. fofòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Jan., Mik.
  16. fofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) mit den Flügeln rauschen, flattern (o velikih ptičih), Cig., M., C.; — 2) sprudeln, wallen (o vroči vodi), C.
  17. fȏłč, m. ein Messer mit krummer Klinge, die Weingartenhippe, Notr., Prim.; — iz it. falce, Hippe; pogl. vinjačič.
  18. fonolīt, m. zveneč kamen, der Phonolith, Cig. (T.).
  19. fǫ̑r, m. = por (Lauch), Dalm.- Valj. (Rad).
  20. fǫ̑ringa, f. die Fuhre, Mik., vzhŠt.; tudi: furinga, Kr.; — po nem.
  21. foringáš, m. der Fuhrmann, ogr.- Valj. (Rad).
  22. forı̑nt, m. = goldinar, Cig., Jan., nk., Dol., vzhŠt.; — prim. madž. forint, it. fiorino.
  23. forı̑ntnik, m. das Einguldenstück, Jan., DZ.
  24. fortúna, f. der Sturm, Dict., Krelj, Gor., jvzhŠt.; velika fortuna vstane na morju, Trub.; fortune in vihri, Dalm.; od velike fortune bučeče morje, Jap. (Prid.); — prim. it. fortuna, Seesturm.
  25. fǫ́ržəlj, -žlja, (-žəljna), m. die Rinderhalskette, jvzhŠt.; (tudi: furželj, Z., Kr.); (— v drugem delu tiči menda nem. Seil).
  26. fōsfor, m. kemična tvarina, der Phosphor, Cig., Jan., Cig. (T.).
  27. fotı̑v, m. der Bastard, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  28. fotogēn, m. neko mineralno olje, das Photogen, Cig. (T.).
  29. fotogrāf, m. der Photograph.
  30. fotografı̑ja, f. die Photographie; — prim. svetlopis.
  31. fráča, f. 1) = prača, die Schleuder, Meg.- Mik., Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., Štrek.; kamen v fračo dejati, Jsvkr.; — 2) eiserner Beschlag am Wagendrittel, Cig., Mik., an der Egge, Cig.
  32. frȃčar, -rja, m. der Schleuderer, Dict., Cig.; mesto je od fračarjev obdano, Jap. (Sv. p.).
  33. fráčən, -čna, adj. Schleuder-: fračno kamenje, Dalm.
  34. fračkáti, -ȃm, vb. impf. verschleudern, vergeuden, BlKr.; — prim. zafračkati.
  35. frȃjh, m. omet, der Maueranwurf.
  36. frȃjhati, -am, vb. impf. mit Mörtel verreiben, verrappen; — iz nem. "verreifeln", C. (?); prim. obrajhati; pogl. ometati.
  37. frȃjtar, -rja, m. der Gefreite (prva vojaška stopnja nad prostakom); — iz nem.
  38. frāk, m. suknja, kateri ste spredaj poli odrezani, der Frack.
  39. frákəlj, -klja, (-kəljna), m. das Halbseitel; — prim. bav. frackele, v istem pomenu, Levst. (Rok.).
  40. frȃkəljc, -kəljca, m. dem. frakelj.
  41. fraktūrən, -rna, adj. frakturno ( t. j. oglato) pismo (pisanje), die Fractur, die Fracturschrift, Cig., Jan., Cig. (T.).
  42. francǫ̑zi, m. pl. die Lustseuche.
  43. francozljìv, -íva, adj. mit der Lustseuche behaftet, Cig., C.
  44. francozováti, -ȗjem, vb. impf. französische Wörter in der Rede gebrauchen, Preš.
  45. frančiškȃn, m. der Franciscanermönch.
  46. frančiškȃnəc, -nca, m. = frančiškan, Jan.
  47. frančiškȃnski, adj. Franciscaner-; f. samostan.
  48. fránjevəc, -vca, m. = frančiškan, Let.; — hs.
  49. frānk, m. der Frank; — franki = Steuern: franke plačevati, Kr.
  50. frȃnža, f. die Franse; — iz nem.
  51. frȃnžar, -rja, m. der Fransenmacher, Cig.
  52. frȃnžati, -am, vb. impf. fransen, Cig.; f. se, sich fasern, jvzhŠt.
  53. frȃska, f. das Reisig, Mik.; — prim. it. frasca, belaubter Ast.
  54. fráta, f. 1) das Abholz, Cig.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor.; — 3) eine Waldlichtung, Kr.; frisch ausgestockter Wald, Goriš., Gor.- DSv.; — prim. it. fratta, lebendiger Zaun; kor.-nem. frate, Waldlichtung, tirol. Holzschlag, C.
  55. frátər, -tra, m. der Laienbruder.
  56. frȃtje, n. coll. 1) Laubbuschen, Reisig, Cig., Dol.; smrekovo fratje, Cv.; ausgehauenes Gestrüppe, (fratjè) Gor.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor., Ig; — prim. frata.
  57. frcánja, f. 1) eine Art Schwamm, Mur., Fr., SlGor.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  58. frcȃnjka, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
  59. 1. fŕcati, fȓcam, vb. impf. 1) = 1. frkati 1): ptiči frcajo, Gor.; — 2) spritzen, Štrek.
  60. 2. fŕcati, fȓcam, vb. impf. 1) auf einer Pfeife aus Weidenrinde oder einem Pflanzenstengel fagottartige Töne hervorbringen, jvzhŠt.- C.; — 2) schnauben (o konjih), SlGor.- C.; — prim. 3. frkati.
  61. fȓcka, f. die Rinden- o. Halmenpfeife, vzhŠt.- C.
  62. fŕcniti, fȓcnem, vb. pf. spritzen, Štrek.
  63. fŕčati, -ím, vb. impf. sausend, schwirrend fliegen; ptiči frče; ogenj frči (konjem izpod nog), Npes.-K.; iskre frče, Funken sprühen, Z.
  64. fȓčək, -čka, m., C., pogl. hrček 4).
  65. fŕčiti, fȓčim, vb. impf. krausen, kräuseln, f. se, sich kräuseln, Z., vzhŠt.- C.
  66. fréča, f. die Schleuder, Rez.- C., Fr.- C.; — prim. frača, prača.
  67. fregāta, f. vojna ladja s tremi jadrniki, die Fregatte.
  68. frēska, f. na mokro slikana podoba, das Frescobild, Cig. (T.).
  69. frę́ta, f. eine armselige Bauernwirtschaft, Fr., SlGor.- C.; — prim. bav. frett'n, f., C.
  70. frfetati, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = frfotati, M., Valj. (Rad).
  71. frfljáč, m. der Leichtsinnige, C.
  72. frfljáti, -ȃm, vb. impf. flattern, Nov., Blc.-C., SlGor.- C.
  73. frfolẹ́ti, -ím, vb. impf. flattern, Jan., Blc.-C., Štrek.
  74. frfolẹ́vati, -am, vb. impf. zu flattern pflegen, flattern, Let., Zora.
  75. frfolìč, -íča, m. die Fledermaus, C.
  76. frfolína, f. frfoleči mrčes, Nov.
  77. frfòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Šol., Blc.-C.
  78. frfotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flattern, mit den Flügeln rauschen, Fr., Blc.-C.
  79. fȓfra, f. 1) der gerne herumfuchtelt, der übereilig arbeitet und hudelt, Z., jvzhŠt.; — 2) die Schwätzerin, C.
  80. frfráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern, Cig., C.; — po plesih frfrati, C.; — 2) fuchteln: z lučjo f., jvzhŠt.; hudlerisch arbeiten, Z.; übereilig etwas thun, jvzhŠt.; — 3) sprudeln, Fr.- C.; brodeln, Mur.; — plappern, SlGor.- C., Valj. (Rad); prim. brbrati; — 4) auf einer Pfeife aus Birkenrinde gewisse schwirrende Töne hervorbringen, Mur., Fr.- C.; prim. frfravka 2).
  81. frfrȃvəc, -vca, m. 1) der Hudler, Cig.; — flatterhafter Mensch, Fr.- C.; — 2) der Plauderer, C.
  82. frfrȃvka, f. 1) flatterhaftes, leichtsinniges Mädchen, M.; — 2) eine Art Pfeifchen aus Birkenrinde, Mur.
  83. frfȗra, f. = frfulja 2), Habd.- Mik., Fr.- C.
  84. frfúriti, -ȗrim, vb. impf. schwätzen, Fr.- C.
  85. frı̑gati, -am, vb. impf. = pražiti, rösten, Mur., C., Mik.; frigana jetra, Z.; — prim. it. friggere, in der Pfanne backen.
  86. frı̑gəlj, -glja, m. neka riba, Valj. (Rad); die Ellritze (leuciscus phoxinus), Frey. (F.).
  87. frı̑gəljc, -gəljca, m. = frigelj, Frey. (F.).
  88. frìl, fríla, m. neka ribica, Valj. (Rad); das Bambelein, Cig.; die Raapfe (leuciscus aspius), Frey. (F.).
  89. fríšək, -ška, adj. 1) frisch, vzhŠt.; f. in mlad srd, Krelj; — 2) = uren, hurtig; Ena morska deklica friško gre Po eno ročko frišne vode, Npes.-Vraz; — prim. nem. frisch, stvn. frisc, it. fresco.
  90. fríšən, -šna, adj. frisch; — iz nem.
  91. frivōlən, -lna, adj. lahkomiseln ali objesten v važnih, svetih rečeh, frivol, Cig. (T.), nk.
  92. frizȇr, -rja, m. der Friseur; — prim. brivec.
  93. 1. fr̀k, fŕka, m. das Auffliegen, Fr.- C.; na en frk so se ptiči razleteli, Rez.- C.
  94. 2. fr̀k, fŕka, m. die Locke, Fr.- C.; — die Schraube, Mur.; — prim. 2. frkati.
  95. fŕkalica, f. eine Art Kinderpfeife, um fagottartige Töne hervorzubringen, Mariborska ok.- C.; — prim. 3. frkati 1).
  96. 1. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) huschen, hin und her schwirren, flattern; miš po sobi frka; ptiči frkajo, fliegen schnell hin und her, Blc.-C.; čebelica hiti po rožicah frkati, Čb.; — herumschwärmen, Blc.-C.; — 2) schnell werfen: drva v peč f., Rez.- C.; — 3) spritzen ( intr.), C.; — ein Geräusch von sich geben, wie siedendes Mus, Štrek.; — 4) leichte Schläge versetzen: f. koga, Dol.
  97. 2. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. drehen, kräuseln: lase, niti f., Fr., SlGor.- C.; brke si frče, SlN.; — nos f., die Nase rümpfen, Mur.
  98. 3. fŕkati, fȓkam, -čem, vb. impf. 1) = 2. frcati 1), Mariborska ok.- C.; — 2) = hrkati, ogr.- C.; — 3) crepieren, vzhŠt.- C.
  99. fŕkavəc, -vca, m. leichtsinniges Bürschlein, Cig., Slom.- C., M.
  100. frketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flattern, Fr.- C.; — schnell laufen, Blc.-C.

   22.948 23.048 23.148 23.248 23.348 23.448 23.548 23.648 23.748 23.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA