Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.401-23.500)

  1. fíštər, -tra, m. der Bäcker, Dalm., Hip. (Orb.); — prim. nem. ( dial.), Pfister, lat. pistor, Bäcker.
  2. fı̑štrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. ( dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.
  3. fìt, fíta, m. = najem, zakup, najemščina, zakupščina, Cig., Notr.; — iz it. fitto, Miete, Pacht.
  4. fīzik, m. der Physiker, Jan., Cig. (T.), nk.
  5. fiziolōg, m. kdor umeje fiziologijo, der Physiolog.
  6. fižǫ̑ł, -ǫ̑la, m. die Fisole; navadni f. (phaseolus vulgaris).
  7. fižǫ̑lar, -rja, m. = fižolovec (šaljiva beseda), LjZv.
  8. fižǫ̑łəc, -łca, m. dem. fižol, Valj. (Rad).
  9. fižǫ̑łək, -łka, m. dem. fižol; fižǫ̑lek, Št.
  10. fižolíca, f. die Zwergbohne (phaseolus nanus), Z., Medv. (Rok.); pos. neki droben, bel fižol, jvzhŠt.
  11. fižǫ̑lovəc, -vca, m. der Fisolenliebhaber (šaljiva beseda), LjZv.
  12. fižǫ̑n, m. = fižol, Dol.
  13. flȃcka, f. der Schmutzfleck, Fr.- C., Z.
  14. flackáti, -ȃm, vb. impf. sudeln, schmutzen, Fr.- C., Z., jvzhŠt.
  15. flȃčkar, -rja, m. neka (strupena) goba, C.
  16. flafolíti, -ím, vb. impf. mit den Flügeln schlagend im Sand baden (o kurah), Blc.-C.
  17. flafòt, -fóta, m. der Flügelschlag, Jan.
  18. flafǫ́ta, f. = flafuta, perot, Jan., Blc.-C.; — mlinsko kolo na flafote, unterschlächtiges Mühlrad, Blc.-C.
  19. flafotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit den Fittigen schlagen, Z.; flattern, Šol., Blc.-C.
  20. flafútica, f. dem. flafuta, Nov.
  21. flájsati, -am, vb. impf. lecken, Z., jvzhŠt.
  22. flajsíkati, -am, vb. impf. gierig lecken, fressen, Mik.
  23. fláka, f. 1) der Fetzen, vzhŠt.- C.; Wäsche: flake na pranje prejete, kajk.- Valj. (Rad); peča, ogr.- C.; — 2) die Schlampe, vzhŠt.- C.; — prim. kor.-nem. flanke, ein in der Luft wehendes Stück Tuch, Leinwand.
  24. flakáti, -ȃm, vb. impf. 1) sudeln, schmutzen: po blatu f., Fr.- C.; sudelnd fressen: pes flaka, Z., BlKr.; — Zotten reißen, BlKr.; — 2) = flankati, lumpen, Fr.- C.
  25. flakǫ̑t, f. 1) der Fetzen; pl. flakoti, alte, zerrissene Kleider, Fr.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  26. flakotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = flakati, Fr.- C.
  27. flakǫ́titi, -im, vb. impf. sich als Schlampe benehmen, Fr.- C.
  28. flakȗdra, f. die Schlampe, SlGor.- C.
  29. flakudráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, ein Schlampenleben führen, SlGor.
  30. flakúz, m. der Vagabund, Fr.- C.
  31. flakúza, f. die Schlampe, Fr.- C.
  32. flakúzati, -am, vb. impf. 1) = flakati 1), Fr.- C.; — 2) flakudrati, Fr.- C.
  33. flȃn, m. = flam, Dol., Polj.
  34. flȃncat, m. flancati, Schneeballen, (eine Art Mehlspeise), Cig., Kr.; — prim. fancelj.
  35. flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
  36. flandráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Blc.-C.
  37. flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
  38. flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
  39. flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.
  40. flárast, adj. = marogast, Polj.
  41. fláša, f. iz nem. Flasche; pogl. steklenica.
  42. fláštər, -tra, m. iz nem. Pflaster; pogl. oblepek, obliž.
  43. flāvta, f. die Flöte, Cig., Jan.; — prim. it. flauto.
  44. flāvtar, -rja, m. 1) der Flötenmacher, Cig.; — 2) der Flötenbläser, Zora.
  45. flāvtica, f. dem. flavta, Cig.
  46. flavtīst, m. der Flötenbläser, der Flautist, Cig.
  47. flažír, m. = flažerina, jvzhŠt.
  48. flę̑nča, f. die Schlampe, Z., BlKr.; — prim. flaka in kor.-nem. flentsche, ein herausgerissenes Stück Fleisch, ali: bav. flitschen f., junges Mädchen.
  49. flę́tən, -tna, adj. sauber, hübsch; fletno dekle; Na Gorenjskem je fletno, Npes.; — prim. srvn. vlat, Sauberkeit, Mik. (Et.).
  50. fletnóba, f. = fletnost, M.
  51. flíkati, flı̑kam, vb. impf. ad flikniti, Polj.
  52. flíkniti, flı̑knem, vb. pf. mit einem langen, dünnen Gegenstande schlagen, Polj.
  53. flīnt, m. das Flintglas, Cig. (T.).
  54. flı̑nta, f. puška, die Flinte; — iz nem.
  55. flǫ̑s, m. das Floß; — iz nem.; pogl. plav, plavica.
  56. flǫ̑sar, -rja, m. der Flößer.
  57. flòsk, interj. plumps! Ben.- Mik.
  58. flotīlja, f. majhno ladjevje, die Flottille, Jan., Cig. (T.).
  59. flȗndra, f. 1) der Fetzen, Kor.- C.; — 2) die Schlampe, BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
  60. fluōr, m. das Fluor ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  61. fluorescēncija, f. neko barvno izpreminjanje, die Fluorescenz, Cig. (T.).
  62. fofòt, -óta, m. das Geflatter, der Flügelschlag, Jan., Mik.
  63. fofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) mit den Flügeln rauschen, flattern (o velikih ptičih), Cig., M., C.; — 2) sprudeln, wallen (o vroči vodi), C.
  64. fȏłč, m. ein Messer mit krummer Klinge, die Weingartenhippe, Notr., Prim.; — iz it. falce, Hippe; pogl. vinjačič.
  65. fonolīt, m. zveneč kamen, der Phonolith, Cig. (T.).
  66. fǫ̑r, m. = por (Lauch), Dalm.- Valj. (Rad).
  67. fǫ̑ringa, f. die Fuhre, Mik., vzhŠt.; tudi: furinga, Kr.; — po nem.
  68. foringáš, m. der Fuhrmann, ogr.- Valj. (Rad).
  69. forı̑nt, m. = goldinar, Cig., Jan., nk., Dol., vzhŠt.; — prim. madž. forint, it. fiorino.
  70. forı̑ntnik, m. das Einguldenstück, Jan., DZ.
  71. fortúna, f. der Sturm, Dict., Krelj, Gor., jvzhŠt.; velika fortuna vstane na morju, Trub.; fortune in vihri, Dalm.; od velike fortune bučeče morje, Jap. (Prid.); — prim. it. fortuna, Seesturm.
  72. fǫ́ržəlj, -žlja, (-žəljna), m. die Rinderhalskette, jvzhŠt.; (tudi: furželj, Z., Kr.); (— v drugem delu tiči menda nem. Seil).
  73. fōsfor, m. kemična tvarina, der Phosphor, Cig., Jan., Cig. (T.).
  74. fotı̑v, m. der Bastard, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  75. fotogēn, m. neko mineralno olje, das Photogen, Cig. (T.).
  76. fotogrāf, m. der Photograph.
  77. fotografı̑ja, f. die Photographie; — prim. svetlopis.
  78. fráča, f. 1) = prača, die Schleuder, Meg.- Mik., Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., Štrek.; kamen v fračo dejati, Jsvkr.; — 2) eiserner Beschlag am Wagendrittel, Cig., Mik., an der Egge, Cig.
  79. frȃčar, -rja, m. der Schleuderer, Dict., Cig.; mesto je od fračarjev obdano, Jap. (Sv. p.).
  80. fráčən, -čna, adj. Schleuder-: fračno kamenje, Dalm.
  81. fračkáti, -ȃm, vb. impf. verschleudern, vergeuden, BlKr.; — prim. zafračkati.
  82. frȃjh, m. omet, der Maueranwurf.
  83. frȃjhati, -am, vb. impf. mit Mörtel verreiben, verrappen; — iz nem. "verreifeln", C. (?); prim. obrajhati; pogl. ometati.
  84. frȃjtar, -rja, m. der Gefreite (prva vojaška stopnja nad prostakom); — iz nem.
  85. frāk, m. suknja, kateri ste spredaj poli odrezani, der Frack.
  86. frákəlj, -klja, (-kəljna), m. das Halbseitel; — prim. bav. frackele, v istem pomenu, Levst. (Rok.).
  87. frȃkəljc, -kəljca, m. dem. frakelj.
  88. fraktūrən, -rna, adj. frakturno ( t. j. oglato) pismo (pisanje), die Fractur, die Fracturschrift, Cig., Jan., Cig. (T.).
  89. francǫ̑zi, m. pl. die Lustseuche.
  90. francozljìv, -íva, adj. mit der Lustseuche behaftet, Cig., C.
  91. francozováti, -ȗjem, vb. impf. französische Wörter in der Rede gebrauchen, Preš.
  92. frančiškȃn, m. der Franciscanermönch.
  93. frančiškȃnəc, -nca, m. = frančiškan, Jan.
  94. frančiškȃnski, adj. Franciscaner-; f. samostan.
  95. fránjevəc, -vca, m. = frančiškan, Let.; — hs.
  96. frānk, m. der Frank; — franki = Steuern: franke plačevati, Kr.
  97. frȃnža, f. die Franse; — iz nem.
  98. frȃnžar, -rja, m. der Fransenmacher, Cig.
  99. frȃnžati, -am, vb. impf. fransen, Cig.; f. se, sich fasern, jvzhŠt.
  100. frȃska, f. das Reisig, Mik.; — prim. it. frasca, belaubter Ast.

   22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA