Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.348-23.447)

  1. fȃrski, adj. pfäffisch, Pfaffen-; — Priester-, Dalm.; farsko službo opravljati, das Priesteramt ausüben, Krelj; — prim. far.
  2. fȃrstvọ, n. das Pfaffenthum, Jan.; — das Priesterthum, Dalm.
  3. fȃrški, adj., nam. farski.
  4. fàrt, m. = bart, Boh.; pogl. krat; drug fart, ein anderesmal, Kr.; — prim. bav. ein fart = einmal, C.
  5. fası̑ja, f. die Fassion, Cig.; — prim. napoved.
  6. fašīna, f. butarica protja, vejevja, die Faschine, Cig.; — prim. it. fascina, Reisbund.
  7. fatalīst, m. kdor veruje v usodo (fatum), der Fatalist.
  8. fazān, m. der Fasan (phasianus colchicus), Erj. (Ž.).
  9. fažoł, m., Cig., Jan., = fižol.
  10. februār, -rja, m. der Monat Februar.
  11. februārij, m. = februar, nk.
  12. federácija, f. zaveza v državnih razmerah, die Föderation, Cig. (T.), nk.
  13. federalīst, m. kdor se za federacijo poteguje, der Föderalist, Jan., nk.
  14. fəfljáti, -ȃm, vb. impf. plappern, Pohl., vzhŠt.- C., Mik.; pogl. fufljati.
  15. fegəc, -gca, m. nekak stroj, ki se vrti kakor klopotec, pa ne klopoče, Raič ( Let. 1878, III. 72.); — prim. migljec.
  16. fegetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = migetati, Raič ( Let.).
  17. féla, -ę̑, f. die Art, die Gattung, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Volk.; — prim. madž. fél, die Hälfte, sokféle, vielerlei, Mik. (Et.).
  18. fəndáti, -ȃm, vb. pf. = fundati, Notr.
  19. fēnik, m. der Pfennig, Cig., DZ.; — iz nem.
  20. fę́ntati, -am, vb. pf. = uničiti, Mur., Kr.; — prim. fendati, fundati.
  21. ferēga, f. kako oblačilo: če ima le gospodske ferege, pa misli, da je gospod, BlKr.; — prim. hs. feredža iz tur.
  22. fēvd, m. das Lehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — iz it. feudo.
  23. fēvdnik, m. der Lehensträger, der Lehensmann, Cig., Jan.
  24. fíčati, -ím, vb. impf. pfeifen, Hip.- C.; skozi razpoko burja fiči, Z.
  25. fidúlika, f. die Esula-Wolfsmilch (euphorbia esula), Medv. (Rok.).
  26. fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).
  27. figojẹ̑dka, f. der weißhalsige Fliegenfänger (muscicapa albicollis), Frey. (F.).
  28. fígov, adj. Feigen-; figovo drevo, der Feigenbaum; figovo pero, das Feigenblatt.
  29. fígovəc, -vca, m. der Feigenbaum (ficus carica), Tuš. (R.).
  30. figurānt, m. tiha oseba na gledališkem odru, der Figurant, Cig.
  31. filigrān, m. drobno delo, zlasti iz zlate in srebrne žice, die Filigranarbeit, Cig.
  32. filīstər, -stra, m. človek, omejen v mišljenju in dejanju, der Philister, Cig., Jan., nk.
  33. filolōg, m. der Philolog.
  34. filologı̑ja, f. znanstveno pečanje s tujimi, zlasti klasičnimi jeziki in njih literaturami, die Philologie.
  35. filozōf, m. modroslovec, der Philosoph.
  36. filozofı̑ja, f. modroslovje, die Philosophie.
  37. filozofováti, -ȗjem, vb. impf. philosophieren, Cig. (T.).
  38. fı̑n, adj. fein; — prim. it. fino.
  39. fína, f. starker Athem, SlGor.- C.; — prim. finiti.
  40. finānčən, -čna, adj. Finanzen-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; finančni minister, der Finanzminister, nk.
  41. fíncəlj, -clja, (-cəljna), m. = bincelj, jvzhŠt.
  42. fı̑nčica, f. dem. finka; weibliche Scham, Dol.
  43. fı̑nčiti se, -im se, vb. impf. um nichts weinen, Štrek.
  44. fı̑nčkati, -am, vb. impf. = prasičkati, svinjko biti, (neka igra), vzhŠt.- Vest. (I. 125.).
  45. fı̑než, m. der Schnaufer, Mur., SlGor.- C.; — prim. finiti.
  46. fíniti, -im, vb. impf. schnauben, keuchen, Mur., Jan., C., Mik., vzhŠt.
  47. finjotati, -am, vb. impf. = finiti, Fr.- C.
  48. fı̑nka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.- Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.- Vest.
  49. fı̑rkəlj, -klja, m. = bokal, die Maß; — iz nem. Viertel.
  50. fı̑rnaž, m. = firnež, Cig.
  51. fı̑rnež, m. der Firnis, Cig., Jan.; svetli f., der Glanzfirnis, Jan.; s firnežem prevleči, firnissen, Jan.
  52. fı̑rnik, m. = 1/4 funta, C., Nov.; — = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. viertink, ein Viertelpfund.
  53. fīskus, m. državni zaklad, der Fiscus, (fiškus) Cig., Jan.
  54. fíštər, -tra, m. der Bäcker, Dalm., Hip. (Orb.); — prim. nem. ( dial.), Pfister, lat. pistor, Bäcker.
  55. fı̑štrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. ( dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.
  56. fìt, fíta, m. = najem, zakup, najemščina, zakupščina, Cig., Notr.; — iz it. fitto, Miete, Pacht.
  57. fīzik, m. der Physiker, Jan., Cig. (T.), nk.
  58. fiziolōg, m. kdor umeje fiziologijo, der Physiolog.
  59. fižǫ̑ł, -ǫ̑la, m. die Fisole; navadni f. (phaseolus vulgaris).
  60. fižǫ̑lar, -rja, m. = fižolovec (šaljiva beseda), LjZv.
  61. fižǫ̑łəc, -łca, m. dem. fižol, Valj. (Rad).
  62. fižǫ̑łək, -łka, m. dem. fižol; fižǫ̑lek, Št.
  63. fižolíca, f. die Zwergbohne (phaseolus nanus), Z., Medv. (Rok.); pos. neki droben, bel fižol, jvzhŠt.
  64. fižǫ̑lovəc, -vca, m. der Fisolenliebhaber (šaljiva beseda), LjZv.
  65. fižǫ̑n, m. = fižol, Dol.
  66. flȃcka, f. der Schmutzfleck, Fr.- C., Z.
  67. flackáti, -ȃm, vb. impf. sudeln, schmutzen, Fr.- C., Z., jvzhŠt.
  68. flȃčkar, -rja, m. neka (strupena) goba, C.
  69. flafolíti, -ím, vb. impf. mit den Flügeln schlagend im Sand baden (o kurah), Blc.-C.
  70. flafòt, -fóta, m. der Flügelschlag, Jan.
  71. flafǫ́ta, f. = flafuta, perot, Jan., Blc.-C.; — mlinsko kolo na flafote, unterschlächtiges Mühlrad, Blc.-C.
  72. flafotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit den Fittigen schlagen, Z.; flattern, Šol., Blc.-C.
  73. flafútica, f. dem. flafuta, Nov.
  74. flájsati, -am, vb. impf. lecken, Z., jvzhŠt.
  75. flajsíkati, -am, vb. impf. gierig lecken, fressen, Mik.
  76. fláka, f. 1) der Fetzen, vzhŠt.- C.; Wäsche: flake na pranje prejete, kajk.- Valj. (Rad); peča, ogr.- C.; — 2) die Schlampe, vzhŠt.- C.; — prim. kor.-nem. flanke, ein in der Luft wehendes Stück Tuch, Leinwand.
  77. flakáti, -ȃm, vb. impf. 1) sudeln, schmutzen: po blatu f., Fr.- C.; sudelnd fressen: pes flaka, Z., BlKr.; — Zotten reißen, BlKr.; — 2) = flankati, lumpen, Fr.- C.
  78. flakǫ̑t, f. 1) der Fetzen; pl. flakoti, alte, zerrissene Kleider, Fr.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  79. flakotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = flakati, Fr.- C.
  80. flakǫ́titi, -im, vb. impf. sich als Schlampe benehmen, Fr.- C.
  81. flakȗdra, f. die Schlampe, SlGor.- C.
  82. flakudráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, ein Schlampenleben führen, SlGor.
  83. flakúz, m. der Vagabund, Fr.- C.
  84. flakúza, f. die Schlampe, Fr.- C.
  85. flakúzati, -am, vb. impf. 1) = flakati 1), Fr.- C.; — 2) flakudrati, Fr.- C.
  86. flȃn, m. = flam, Dol., Polj.
  87. flȃncat, m. flancati, Schneeballen, (eine Art Mehlspeise), Cig., Kr.; — prim. fancelj.
  88. flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
  89. flandráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Blc.-C.
  90. flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
  91. flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
  92. flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.
  93. flárast, adj. = marogast, Polj.
  94. fláša, f. iz nem. Flasche; pogl. steklenica.
  95. fláštər, -tra, m. iz nem. Pflaster; pogl. oblepek, obliž.
  96. flāvta, f. die Flöte, Cig., Jan.; — prim. it. flauto.
  97. flāvtar, -rja, m. 1) der Flötenmacher, Cig.; — 2) der Flötenbläser, Zora.
  98. flāvtica, f. dem. flavta, Cig.
  99. flavtīst, m. der Flötenbläser, der Flautist, Cig.
  100. flažír, m. = flažerina, jvzhŠt.

   22.848 22.948 23.048 23.148 23.248 23.348 23.448 23.548 23.648 23.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA