Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.301-23.400)

  1. falǫ̑tati, -am, vb. impf. vagabundieren, lumpen, Mur., SlGor., Fr.- C.
  2. faloti, f. pl. = faloge, Fr.- C.; — prim. haloti.
  3. fanātik, m. der Fanatiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  4. fȃncək, -cka, m. = fancelj, C.
  5. fáncəlj, -clja, (-cəljna), m. der Pfannenkuchen ("Pfanzel"), Cig.; — der Krapfen, SlN.
  6. fáncołt, m. = fancelj, Šol., Gor., (fancut), C.
  7. fȃnjək, -njka, m. = fancelj, vzhŠt.- C.
  8. fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
  9. fȃnta, f. die Rache, kajk.- Valj. (Rad); — prim. fantiti se.
  10. fantalı̑n, m. der Bube; poreden f., ein Range, Cig.
  11. fantāst, m. sanjar, der Phantast.
  12. fantávati, -am, vb. impf. = fantovati, Štrek.
  13. fantazı̑ja, f. zmožnost domišljevanja in tudi: domišljena reč, die Phantasie.
  14. fantè, -ę́ta, m. der Junge; kar se fante nauči, starček še stori, Ravn.
  15. fȃntəc, -tca, m. dem. fant; = fantek.
  16. fȃntej, m. der Bursche, Valj. (Rad).
  17. fȃntək, -tka, m. dem. fant; der Knabe, das Bürschchen.
  18. fantìč, -íča, m. 1) das Bürschchen, Mur., Jan.; — 2) = fant; Fantiči dekliči V taberno gredo, Npes.-K.; tudi fȃntič.
  19. fantı̑čək, -čka, m. das Knäblein, das Bübchen.
  20. fantı̑n, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).
  21. fantína, m. = fantin, Štrek.
  22. fántiti se, -im se, vb. pf. sich rächen, Mur., Mik., kajk.- C.; — prim. nem. fahnden, C. (?)
  23. fȃntnik, m. der Rächer, kajk.- Valj. (Rad).
  24. 1. fantovȃnje, n. das Burschenleben; das Nachtschwärmen, M.
  25. 2. fantovȃnje, n. die Rache, Volk.- M.
  26. 1. fantováti, -ȗjem, vb. impf. 1) burschenmäßig sich benehmen, ein Burschenleben führen: nachts herumschwärmen, M.; — 2) (o dekletih) mit Burschen herumschwärmen, C.
  27. 2. fantováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich rächen, Mur.
  28. fántovski, adj. 1) Burschen-, burschenhaft; fantovsko življenje, das Burschenleben; fantovske pesni, Burschenlieder; fantovska, der Jugendstreich, Cig.; — fantovska, ein Mädchen, das sich mit Burschen abgibt, Ip.- Mik.; preveč je fantovska, LjZv.; — 2) Junggesellen-.
  29. fántovščina, f. 1) die Burschenschaft, die Burschen, Cig., M.; — 2) kar mora mlad fant drugim fantom plačati, da sme ž njimi fantovati, Štrek.
  30. fantúh, m. der Bursche ( zaničlj.), Slom.- C.
  31. fȃr, -rja, m. der Pfaffe ( zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.
  32. fára, f. die Pfarre; v katero faro ste? zu welcher Pfarre gehört ihr? Cig.; fant od fare, ein tüchtiger, trefflicher Bursche; — iz nem. Pfarre.
  33. faràn, -ána, m. das Pfarrkind, der Pfarrinsasse, Cig., Jan., C.
  34. fȃrar, -rja, m. der Pfarrer, Mur., ogr.- C.
  35. fȃrčič, m. das Pfäfflein, Krelj- M.
  36. fárən, -rna, adj. die Pfarre betreffend, Pfarr-; farna cerkev; farni urad, das Pfarramt, Jan., nk.
  37. farēža, f. eine Art Mantel, Pohl., Hip.- C.; — prim. ferega.
  38. faríca, f. das Pfaffenweib, Mik.
  39. farizēj, m. der Pharisäer.
  40. farizējəc, -jca, m. = farizej.
  41. farizējstvọ, n. das Pharisäerthum, der Pharisäismus.
  42. fárjevəc, -vca, m. das Pfaffenkäppchen (evonymus), vzhŠt.- C.
  43. fȃrnik, m. = faran, ogr.- M., Rez.- C.
  44. fárof, m. der Pfarrhof, Mur., Št.; — iz nem.
  45. farovščák, m. eine pfarrliche Wirtschaftsrealität, Mur.
  46. fárovški, adj. zum Pfarrhof gehörig, pfarrhöflich.
  47. fárovž, m. das Pfarrhaus, der Pfarrhof; — prim. nem. Pfarrhaus.
  48. fȃrski, adj. pfäffisch, Pfaffen-; — Priester-, Dalm.; farsko službo opravljati, das Priesteramt ausüben, Krelj; — prim. far.
  49. fȃrstvọ, n. das Pfaffenthum, Jan.; — das Priesterthum, Dalm.
  50. fȃrški, adj., nam. farski.
  51. fàrt, m. = bart, Boh.; pogl. krat; drug fart, ein anderesmal, Kr.; — prim. bav. ein fart = einmal, C.
  52. fası̑ja, f. die Fassion, Cig.; — prim. napoved.
  53. fašīna, f. butarica protja, vejevja, die Faschine, Cig.; — prim. it. fascina, Reisbund.
  54. fatalīst, m. kdor veruje v usodo (fatum), der Fatalist.
  55. fazān, m. der Fasan (phasianus colchicus), Erj. (Ž.).
  56. fažoł, m., Cig., Jan., = fižol.
  57. februār, -rja, m. der Monat Februar.
  58. februārij, m. = februar, nk.
  59. federácija, f. zaveza v državnih razmerah, die Föderation, Cig. (T.), nk.
  60. federalīst, m. kdor se za federacijo poteguje, der Föderalist, Jan., nk.
  61. fəfljáti, -ȃm, vb. impf. plappern, Pohl., vzhŠt.- C., Mik.; pogl. fufljati.
  62. fegəc, -gca, m. nekak stroj, ki se vrti kakor klopotec, pa ne klopoče, Raič ( Let. 1878, III. 72.); — prim. migljec.
  63. fegetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = migetati, Raič ( Let.).
  64. féla, -ę̑, f. die Art, die Gattung, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Volk.; — prim. madž. fél, die Hälfte, sokféle, vielerlei, Mik. (Et.).
  65. fəndáti, -ȃm, vb. pf. = fundati, Notr.
  66. fēnik, m. der Pfennig, Cig., DZ.; — iz nem.
  67. fę́ntati, -am, vb. pf. = uničiti, Mur., Kr.; — prim. fendati, fundati.
  68. ferēga, f. kako oblačilo: če ima le gospodske ferege, pa misli, da je gospod, BlKr.; — prim. hs. feredža iz tur.
  69. fēvd, m. das Lehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — iz it. feudo.
  70. fēvdnik, m. der Lehensträger, der Lehensmann, Cig., Jan.
  71. fíčati, -ím, vb. impf. pfeifen, Hip.- C.; skozi razpoko burja fiči, Z.
  72. fidúlika, f. die Esula-Wolfsmilch (euphorbia esula), Medv. (Rok.).
  73. fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).
  74. figojẹ̑dka, f. der weißhalsige Fliegenfänger (muscicapa albicollis), Frey. (F.).
  75. fígov, adj. Feigen-; figovo drevo, der Feigenbaum; figovo pero, das Feigenblatt.
  76. fígovəc, -vca, m. der Feigenbaum (ficus carica), Tuš. (R.).
  77. figurānt, m. tiha oseba na gledališkem odru, der Figurant, Cig.
  78. filigrān, m. drobno delo, zlasti iz zlate in srebrne žice, die Filigranarbeit, Cig.
  79. filīstər, -stra, m. človek, omejen v mišljenju in dejanju, der Philister, Cig., Jan., nk.
  80. filolōg, m. der Philolog.
  81. filologı̑ja, f. znanstveno pečanje s tujimi, zlasti klasičnimi jeziki in njih literaturami, die Philologie.
  82. filozōf, m. modroslovec, der Philosoph.
  83. filozofı̑ja, f. modroslovje, die Philosophie.
  84. filozofováti, -ȗjem, vb. impf. philosophieren, Cig. (T.).
  85. fı̑n, adj. fein; — prim. it. fino.
  86. fína, f. starker Athem, SlGor.- C.; — prim. finiti.
  87. finānčən, -čna, adj. Finanzen-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; finančni minister, der Finanzminister, nk.
  88. fíncəlj, -clja, (-cəljna), m. = bincelj, jvzhŠt.
  89. fı̑nčica, f. dem. finka; weibliche Scham, Dol.
  90. fı̑nčiti se, -im se, vb. impf. um nichts weinen, Štrek.
  91. fı̑nčkati, -am, vb. impf. = prasičkati, svinjko biti, (neka igra), vzhŠt.- Vest. (I. 125.).
  92. fı̑než, m. der Schnaufer, Mur., SlGor.- C.; — prim. finiti.
  93. fíniti, -im, vb. impf. schnauben, keuchen, Mur., Jan., C., Mik., vzhŠt.
  94. finjotati, -am, vb. impf. = finiti, Fr.- C.
  95. fı̑nka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.- Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.- Vest.
  96. fı̑rkəlj, -klja, m. = bokal, die Maß; — iz nem. Viertel.
  97. fı̑rnaž, m. = firnež, Cig.
  98. fı̑rnež, m. der Firnis, Cig., Jan.; svetli f., der Glanzfirnis, Jan.; s firnežem prevleči, firnissen, Jan.
  99. fı̑rnik, m. = 1/4 funta, C., Nov.; — = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. viertink, ein Viertelpfund.
  100. fīskus, m. državni zaklad, der Fiscus, (fiškus) Cig., Jan.

   22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA