Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.248-23.347)

  1. estētik, m. der Aesthetiker, Cig. (T.), nk.
  2. estētika, f. znanstvo, kateremu je predmet lepota, die Aesthetik.
  3. estetikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit Aesthetik beschäftigen: e. in kritikovati, Zv.
  4. eta, adv., ogr.- C., pogl. etam.
  5. etak, adj. = tak, ogr.- M., C.; — etako to bodi! = amen! Rez.- C.
  6. etak, adv. = tako-le, ogr.- Mik., C.
  7. etakši, adj. = takšen, ogr.- Mik.
  8. ete, eta, eto, pron. = ta, ogr.- Mik., C., vzhŠt.
  9. etec, adv. = tod: od etec = odtod, ogr.- Mik.
  10. ēter, -rja, m. der Aether, Cig. (T.), Žnid., Sen. (Fiz.); — tudi: etər, -tra, nk.
  11. etnografı̑ja, f. die Ethnographie; — prim. narodopis.
  12. ētrov, adj. Aether-: etrova soparica, Aetherdämpfe, Levst. (Nauk).
  13. evangēlij, m. das Evangelium.
  14. evangēlijčan, m. = evangelijec, (evangeljčan) Zora.
  15. evangēlijəc, -jca, m. der Evangelische, (-ləc, Cig., -ljəc, Jan.).
  16. evangēlik, m. der Evangelische, Cig.
  17. evangelīst, m. der Evangelist.
  18. evangēlj, m. = evangelij.
  19. evčȗnəc, -nca, m. die Pfuhlschnepfe, der Sumpfwader (limosa melanura), Frey. (F.).
  20. eventuālən, -lna, adj. (o tem, kar bi se utegnilo zgoditi), eventuell, Cig. (T.); eventualna prememba, DZkr.
  21. èvo, interj. sieh da! Prip.- Mik., nk.; — hs.
  22. fābričan, m. der Fabriksarbeiter, Ljub.
  23. fābrika, f. die Fabrik; — prim. tvornica; it. fábbrica; (tudi: fabríka po nem. Fabrik).
  24. fabrikānt, m. der Fabrikant; — prim. tvornik.
  25. fābriški, adj. Fabriks-; po fabriško, fabriksmäßig, DZ.
  26. facalẹ́g, m. = facanetelj, ogr.- Valj. (Rad).
  27. facanę̑təlj, -tlja, (-təljna), m. = ruta, das Tüchel; prim. bav. fazenetl, it. fazzoletto, Tüchel.
  28. fȃcək, -cka, m. = facelj 2), jvzhŠt.
  29. fácəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) ein Pfropf Charpie, Dict.; — f. snega, eine Schneeflocke, Blc.-C.; — 2) die Schoppnudel, Guts., C.; testo se ugnete, narede se faceljni, s katerimi se žival vsak dan pita, Vod. (Izb. sp.); — prim. it. fazzuolo (fazzoletto), Mik.
  30. fȃčək, -čka, m. 1) uneheliches Kind, SlGor.- C., jvzhŠt., BlKr.; — 2) die Puppe: otroci si delajo iz cunj fačke, BlKr.; — prim. fačuk.
  31. fȃčuk, m. uneheliches Kind, ogr.- C., M., kajk.- Valj. (Rad); tudi: fačúk, kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  32. fȃflja, f. = perotnica, Valj. (Rad); čebele sicer nimajo nobenega druzega glasu, kakor tistega s svojimi fafljami, Gol.
  33. fafljáti, -ȃm, vb. impf. 1) lodern: ogenj, plamen faflja, C.; — voda faflja, wallt, Hip.- C.; — 2) fliegen, flattern, Hip.- C., Krelj- M.
  34. fagōt, m. neko glasbeno orodje, das Fagott; prim. it. fagotto.
  35. fȃjfa, f. = pipa, die Tabakpfeife; — iz nem. Pfeife.
  36. fȃjfar, -rja, m. der Tabakpfeifenmacher, Cig.
  37. fȃjka, f. = fajfa, Mur.
  38. fakı̑n, m. der Lastträger; — prim. it. facchino.
  39. fākt, m. das Factum, Cig. (T.).
  40. fāktor, -rja, m. 1) opravnik, poslovodja, der Factor ( z. B. einer Buchdruckerei); — 2) činitelj, der Factor ( math.), Cig., Cel. (Ar.).
  41. fála, f. der Fetzen, Fr.- C.; — prim. faloga.
  42. falȃjdrati, -am, vb. impf. lumpen, Fr.- C.
  43. falȃjdriga, f. die Landstreicherin, Fr.- C., (-drga), Volk.- M.
  44. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
  45. falàt, -áta, m. = kos, das Stück, Cig., vzhŠt., ogr., BlKr.; — prim. madž. falat, Mik. (Et.).
  46. falȃtčəc, -čəca, m. dem. falatec; das Stückchen, ogr.- C.
  47. falȃtček, -čka, m. dem. falatec; das Stückchen, (-laček), Mur., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
  48. falȃtəc, -tca, m. dem. falat, ogr.- Valj. (Rad).
  49. fàłd, fáłda, m. = guba, M., Št.; — iz nem. Falte.
  50. fálinga, f. = pogrešek, Mur., Mik.; — prim. faliti.
  51. falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.- C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).
  52. falǫ́ga, f. der Fetzen, zerrissenes Kleid, Fr.- C.; — prim. haloga.
  53. falǫ̑t, m. der Lump; — prim. kor.-nem. valott, morda pokvarjeno iz fr. filou, Gauner, Lexer, Kärnt. Wörterbuch.
  54. falǫ̑tati, -am, vb. impf. vagabundieren, lumpen, Mur., SlGor., Fr.- C.
  55. faloti, f. pl. = faloge, Fr.- C.; — prim. haloti.
  56. fanātik, m. der Fanatiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  57. fȃncək, -cka, m. = fancelj, C.
  58. fáncəlj, -clja, (-cəljna), m. der Pfannenkuchen ("Pfanzel"), Cig.; — der Krapfen, SlN.
  59. fáncołt, m. = fancelj, Šol., Gor., (fancut), C.
  60. fȃnjək, -njka, m. = fancelj, vzhŠt.- C.
  61. fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
  62. fȃnta, f. die Rache, kajk.- Valj. (Rad); — prim. fantiti se.
  63. fantalı̑n, m. der Bube; poreden f., ein Range, Cig.
  64. fantāst, m. sanjar, der Phantast.
  65. fantávati, -am, vb. impf. = fantovati, Štrek.
  66. fantazı̑ja, f. zmožnost domišljevanja in tudi: domišljena reč, die Phantasie.
  67. fantè, -ę́ta, m. der Junge; kar se fante nauči, starček še stori, Ravn.
  68. fȃntəc, -tca, m. dem. fant; = fantek.
  69. fȃntej, m. der Bursche, Valj. (Rad).
  70. fȃntək, -tka, m. dem. fant; der Knabe, das Bürschchen.
  71. fantìč, -íča, m. 1) das Bürschchen, Mur., Jan.; — 2) = fant; Fantiči dekliči V taberno gredo, Npes.-K.; tudi fȃntič.
  72. fantı̑čək, -čka, m. das Knäblein, das Bübchen.
  73. fantı̑n, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).
  74. fantína, m. = fantin, Štrek.
  75. fántiti se, -im se, vb. pf. sich rächen, Mur., Mik., kajk.- C.; — prim. nem. fahnden, C. (?)
  76. fȃntnik, m. der Rächer, kajk.- Valj. (Rad).
  77. 1. fantovȃnje, n. das Burschenleben; das Nachtschwärmen, M.
  78. 2. fantovȃnje, n. die Rache, Volk.- M.
  79. 1. fantováti, -ȗjem, vb. impf. 1) burschenmäßig sich benehmen, ein Burschenleben führen: nachts herumschwärmen, M.; — 2) (o dekletih) mit Burschen herumschwärmen, C.
  80. 2. fantováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich rächen, Mur.
  81. fántovski, adj. 1) Burschen-, burschenhaft; fantovsko življenje, das Burschenleben; fantovske pesni, Burschenlieder; fantovska, der Jugendstreich, Cig.; — fantovska, ein Mädchen, das sich mit Burschen abgibt, Ip.- Mik.; preveč je fantovska, LjZv.; — 2) Junggesellen-.
  82. fántovščina, f. 1) die Burschenschaft, die Burschen, Cig., M.; — 2) kar mora mlad fant drugim fantom plačati, da sme ž njimi fantovati, Štrek.
  83. fantúh, m. der Bursche ( zaničlj.), Slom.- C.
  84. fȃr, -rja, m. der Pfaffe ( zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.
  85. fára, f. die Pfarre; v katero faro ste? zu welcher Pfarre gehört ihr? Cig.; fant od fare, ein tüchtiger, trefflicher Bursche; — iz nem. Pfarre.
  86. faràn, -ána, m. das Pfarrkind, der Pfarrinsasse, Cig., Jan., C.
  87. fȃrar, -rja, m. der Pfarrer, Mur., ogr.- C.
  88. fȃrčič, m. das Pfäfflein, Krelj- M.
  89. fárən, -rna, adj. die Pfarre betreffend, Pfarr-; farna cerkev; farni urad, das Pfarramt, Jan., nk.
  90. farēža, f. eine Art Mantel, Pohl., Hip.- C.; — prim. ferega.
  91. faríca, f. das Pfaffenweib, Mik.
  92. farizēj, m. der Pharisäer.
  93. farizējəc, -jca, m. = farizej.
  94. farizējstvọ, n. das Pharisäerthum, der Pharisäismus.
  95. fárjevəc, -vca, m. das Pfaffenkäppchen (evonymus), vzhŠt.- C.
  96. fȃrnik, m. = faran, ogr.- M., Rez.- C.
  97. fárof, m. der Pfarrhof, Mur., Št.; — iz nem.
  98. farovščák, m. eine pfarrliche Wirtschaftsrealität, Mur.
  99. fárovški, adj. zum Pfarrhof gehörig, pfarrhöflich.
  100. fárovž, m. das Pfarrhaus, der Pfarrhof; — prim. nem. Pfarrhaus.

   22.748 22.848 22.948 23.048 23.148 23.248 23.348 23.448 23.548 23.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA