Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.201-23.300)

  1. enolíčən, -čna, adj. einförmig, gleichartig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min., Som.), nk.
  2. enoličína, f. das Aequivalent, Cig. (T.); — prim. enolik.
  3. enolíčnost, f. die Einförmigkeit, die Gleichartigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.); enoličnost in monotonija, Zv.
  4. enọ́lik, adj. 1) gleich groß, Dict., Cig., Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Zb. sp.); enolika sva si, wir zwei sind gleich groß, Cig.; enolike višave, Levst. (Močv.); — enoliko, gleich viel: kadar je enoliko glasov, bei Stimmengleichheit, DZkr.; enoliko glasov, DZ.; enoliko svetlobe, Žnid.; resničnosti imata obe enoliko v sebi, Zv.; — 2) = enakšen, Jan., Cig. (T.), C.
  5. enonǫ̑žəc, -žca, m. der Einbeinige, Cig.
  6. enoǫ́čən, -čna, adj. = enook, Mur.
  7. enoǫ̑čnica, f. das Monocle, Žnid.
  8. enoòk, -ǫ́ka, adj. einäugig, Mur., Cig., Jan., nk.
  9. enopę̑rka, f. die Leberblume (parnassia), Cig., C., Medv. (Rok.).
  10. enorǫ́dən, -dna, adj. von gleicher Abstammung, nk.
  11. enorǫ́dnost, f. die gleiche Abstammung, Trst. (Let.).
  12. enoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn (bajeslovno bitje), Cig., Jan.; — 2) = samorog, narval, Cig.
  13. enorogàt, -áta, adj. = enorog, Mur., Cig.
  14. enoròk, -rǫ́ka, adj. einhändig, einarmig: enorok človek, Cig., Jan.
  15. enorǫ̑žəc, -žca, m. = samorog, Cig.; — rus.
  16. enosẹ́čən, -čna, adj. kar se le enkrat seče (kosi), einmähdig, einhäuig, Cig.
  17. enosẹ̑nčnik, -ka, m. enosenčniki, einschattige Bewohner, Cig. (T.).
  18. enostávən, -vna, adj. einfach (nicht zusammengesetzt), C., Tuš. (B.), Cel. (Ar.), nk.; enostavna svetloba, Žnid.; — hs.
  19. enostébəłn, -bəłna, adj. einstämmig, Cig.
  20. enostǫ̑pje, n. die Monopodie (in der Metrik), Cig. (T.).
  21. enostrȃnəc, -nca, m. 1) der Einseitige, C.; — 2) der Parteinehmer, Cig.
  22. enostròk, -strǫ́ka, adj. einfach, (-struk), Habd.- Mik.
  23. enostrȗnka, f. das Monochord, Cig. (T.); — po rus.
  24. enotę̑r, num. einerlei, Levst. (Sl. Spr.).
  25. enotę̑rən, -rna, adj. einfach, Levst. (Sl. Spr.); enoterna rudnina, einfaches Mineral, Cig. (T.); enoterna poslanica, einfache Depesche, DZ.; = enoter, einerlei, einförmig, Cig. (T.).
  26. enotę̑rnost, f. die Einfachheit; — die Einförmigkeit, Cig. (T.).
  27. enovę̑rəc, -rca, m. = enovernik, Cig., Jan.
  28. enovę̑rnik, m. enoverniki, die Glaubensgenossen, Cig. (T.); — po stsl.
  29. enovę̑rstvọ, n. die Glaubensgemeinschaft, Cig. (T.).
  30. enovı̑t, adj. einfach, nicht zusammengesetzt: enoviti delek, das Atom, enovito delajoč, einfach wirkend, h. t.- Cig. (T.); solnčna svetloba ni enovita, Žnid.; enovita stanica, einfache Zelle, Erj. (Som.).
  31. enovǫ́ljən, -ljna, adj. einträchtig, einmüthig, C., Z.
  32. enovǫ́ljnost, f. die Eintracht, die Einmüthigkeit, Cig., C.
  33. enovprę̑žnik, m. der Einspänner, Jan.
  34. enoznáčen, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
  35. enoznȃčnica, f. das Synonymum, Cig. (T.).
  36. enozǫ̑bəc, -bca, m. = samorog, der Narwal (monodon), Cig.
  37. enozȓnica, f. das Einkorn (triticum monococcum), Cig.
  38. enožę̑nstvọ, n. die Monogamie, Cig., Jan., nk.
  39. epigrāf, m. napis, das Epigraph, Cig. (T.).
  40. ēpik, m. der Epiker, Jan., nk.
  41. epilōg, m. sklep (pri govoru, tragediji), der Epilog.
  42. epīskop, m. = škof, Krelj.
  43. epizōda, f. manjše postransko dejanje vpleteno v glavno (pri epičnih in dramatičnih delih), die Episode.
  44. ēpos, m. obširna epična pesem, das Epos, Cig. (T.), nk.
  45. èrb, ę́rba, m. po nem. Erbe, pogl. dedič.
  46. ę́rbič, m. der Erbe, Trub.- Mik., pogl. dedič.
  47. esi, adv. = sem (hieher), ogr.- Mik., Raič ( Let.).
  48. estētik, m. der Aesthetiker, Cig. (T.), nk.
  49. estētika, f. znanstvo, kateremu je predmet lepota, die Aesthetik.
  50. estetikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit Aesthetik beschäftigen: e. in kritikovati, Zv.
  51. eta, adv., ogr.- C., pogl. etam.
  52. etak, adj. = tak, ogr.- M., C.; — etako to bodi! = amen! Rez.- C.
  53. etak, adv. = tako-le, ogr.- Mik., C.
  54. etakši, adj. = takšen, ogr.- Mik.
  55. ete, eta, eto, pron. = ta, ogr.- Mik., C., vzhŠt.
  56. etec, adv. = tod: od etec = odtod, ogr.- Mik.
  57. ēter, -rja, m. der Aether, Cig. (T.), Žnid., Sen. (Fiz.); — tudi: etər, -tra, nk.
  58. etnografı̑ja, f. die Ethnographie; — prim. narodopis.
  59. ētrov, adj. Aether-: etrova soparica, Aetherdämpfe, Levst. (Nauk).
  60. evangēlij, m. das Evangelium.
  61. evangēlijčan, m. = evangelijec, (evangeljčan) Zora.
  62. evangēlijəc, -jca, m. der Evangelische, (-ləc, Cig., -ljəc, Jan.).
  63. evangēlik, m. der Evangelische, Cig.
  64. evangelīst, m. der Evangelist.
  65. evangēlj, m. = evangelij.
  66. evčȗnəc, -nca, m. die Pfuhlschnepfe, der Sumpfwader (limosa melanura), Frey. (F.).
  67. eventuālən, -lna, adj. (o tem, kar bi se utegnilo zgoditi), eventuell, Cig. (T.); eventualna prememba, DZkr.
  68. èvo, interj. sieh da! Prip.- Mik., nk.; — hs.
  69. fābričan, m. der Fabriksarbeiter, Ljub.
  70. fābrika, f. die Fabrik; — prim. tvornica; it. fábbrica; (tudi: fabríka po nem. Fabrik).
  71. fabrikānt, m. der Fabrikant; — prim. tvornik.
  72. fābriški, adj. Fabriks-; po fabriško, fabriksmäßig, DZ.
  73. facalẹ́g, m. = facanetelj, ogr.- Valj. (Rad).
  74. facanę̑təlj, -tlja, (-təljna), m. = ruta, das Tüchel; prim. bav. fazenetl, it. fazzoletto, Tüchel.
  75. fȃcək, -cka, m. = facelj 2), jvzhŠt.
  76. fácəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) ein Pfropf Charpie, Dict.; — f. snega, eine Schneeflocke, Blc.-C.; — 2) die Schoppnudel, Guts., C.; testo se ugnete, narede se faceljni, s katerimi se žival vsak dan pita, Vod. (Izb. sp.); — prim. it. fazzuolo (fazzoletto), Mik.
  77. fȃčək, -čka, m. 1) uneheliches Kind, SlGor.- C., jvzhŠt., BlKr.; — 2) die Puppe: otroci si delajo iz cunj fačke, BlKr.; — prim. fačuk.
  78. fȃčuk, m. uneheliches Kind, ogr.- C., M., kajk.- Valj. (Rad); tudi: fačúk, kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  79. fȃflja, f. = perotnica, Valj. (Rad); čebele sicer nimajo nobenega druzega glasu, kakor tistega s svojimi fafljami, Gol.
  80. fafljáti, -ȃm, vb. impf. 1) lodern: ogenj, plamen faflja, C.; — voda faflja, wallt, Hip.- C.; — 2) fliegen, flattern, Hip.- C., Krelj- M.
  81. fagōt, m. neko glasbeno orodje, das Fagott; prim. it. fagotto.
  82. fȃjfa, f. = pipa, die Tabakpfeife; — iz nem. Pfeife.
  83. fȃjfar, -rja, m. der Tabakpfeifenmacher, Cig.
  84. fȃjka, f. = fajfa, Mur.
  85. fakı̑n, m. der Lastträger; — prim. it. facchino.
  86. fākt, m. das Factum, Cig. (T.).
  87. fāktor, -rja, m. 1) opravnik, poslovodja, der Factor ( z. B. einer Buchdruckerei); — 2) činitelj, der Factor ( math.), Cig., Cel. (Ar.).
  88. fála, f. der Fetzen, Fr.- C.; — prim. faloga.
  89. falȃjdrati, -am, vb. impf. lumpen, Fr.- C.
  90. falȃjdriga, f. die Landstreicherin, Fr.- C., (-drga), Volk.- M.
  91. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
  92. falàt, -áta, m. = kos, das Stück, Cig., vzhŠt., ogr., BlKr.; — prim. madž. falat, Mik. (Et.).
  93. falȃtčəc, -čəca, m. dem. falatec; das Stückchen, ogr.- C.
  94. falȃtček, -čka, m. dem. falatec; das Stückchen, (-laček), Mur., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
  95. falȃtəc, -tca, m. dem. falat, ogr.- Valj. (Rad).
  96. fàłd, fáłda, m. = guba, M., Št.; — iz nem. Falte.
  97. fálinga, f. = pogrešek, Mur., Mik.; — prim. faliti.
  98. falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.- C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).
  99. falǫ́ga, f. der Fetzen, zerrissenes Kleid, Fr.- C.; — prim. haloga.
  100. falǫ̑t, m. der Lump; — prim. kor.-nem. valott, morda pokvarjeno iz fr. filou, Gauner, Lexer, Kärnt. Wörterbuch.

   22.701 22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA