Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.148-23.247)

  1. enájstkratən, -tna, adj. eilfmalig.
  2. enák, adj. von einerlei Beschaffenheit, einerlei, gleich; svet je bil vselej enak, Kast.; ni mu enacega, keiner gleicht ihm, ist ihm zu vergleichen, Cig.; enako, auf gleiche Weise.
  3. enakocẹ̀n, -cẹ́na, adj. von gleichem Werte (al pari), Cig. (T.).
  4. enakodẹ́łən, -łna, adj. gleichtheilig, Jan.; isomer ( chem.), Cig. (T.).
  5. enakodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Cig., Jan., M.
  6. enakodȗšje, n. der Gleichmuth, Cig., Jan.
  7. enakodúšnost, f. der Gleichmuth, Mur., Cig., Jan.
  8. enakoelēktričən, -čna, adj. gleichnamig elektrisch, Cig. (T.).
  9. enakoglásən, -sna, adj. gleichklängig, gleichstimmig, Cig., Jan.
  10. enakoglȃsje, n. der Gleichklang, der Gleichlaut, Cig., Jan.; die Paronomasie, Cig. (T.).
  11. enakokǫ́tən, -tna, adj. gleichwinkelig, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  12. enakokràk, -kráka, adj. gleichschenkelig, gleicharmig, Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  13. enakokrı̑łəc, -łca, m. enakokrilci, Gleichflügler, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  14. enakonǫ̑čje, n. das Aequinoctium, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  15. enakopìs, -písa, m. das Pare, C., DZ.
  16. enakorǫ̑dnik, m. der Ebenbürtige, Cig.
  17. enákost, f. die Gleichheit; moje enakosti, meinesgleichen, C.
  18. enakostraníčən, -čna, adj. gleichseitig, Cel. (Geom.).
  19. enakotláčən, -čna, adj. isobarometrisch, Cig. (T.); — prim. tlak.
  20. enákovšən, -šna, adj. = enakšen, ( prav. nam. enakošen; "enakušen", Rec., Jsvkr.).
  21. enákšən, -šna, adj. von gleicher Beschaffenheit, gleichartig, gleichförmig, Mur., DZ.; gleichlautend, Cig. (T.); e. spis, ein Pare, DZ.
  22. enákšnost, f. die gleiche Beschaffenheit, die Gleichförmigkeit, Mur.
  23. endívija, f. die Endivie (cichorium endivia).
  24. eneagōn, m. deveterokotnik, das Enneagon, Cig. (T.).
  25. energı̑ja, f. krepka moč, krepkost, die Energie, Cig. (T.), nk.
  26. ę́njati, -am, vb. pf. = jenjati, henjati, C.
  27. ȇnklja, f. = edinka 3), die Eins, der Einser, Mur., Cig., Jan., Met.
  28. ȇnkrat, adv. 1) einmal; še e., noch einmal; — 2) na e., auf einmal, plötzlich, (po nem.); — 3) = nekdaj, kedaj, einmal; (po nem.); tudi: enkràt.
  29. ȇnkratən, -tna, adj. einmalig; tudi: enkráten.
  30. enobǫ̑štvọ, n. der Monotheismus, Cig. (T.).
  31. enobǫ̑žnik, m. der Monotheist, Jan.
  32. enočlẹ̑nəc, -nca, m. eingliedriger Ausdruck (Monom), Cig. (T.).
  33. enočlẹník, m. = enočlenec, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  34. enodę́bəłn, -bəłna, adj. einstämmig, Cig., Jan.
  35. enodnę́vən, -vna, adj. eintägig, ephemerisch, Cig., Jan.
  36. enodnę̑vnica, f. die gemeine Eintagsfliege (ephemera vulgata), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.); — prim. vodni cvet.
  37. enodǫ́bən, -bna, adj. contemporär, synchronistisch, Cig. (T.).
  38. enodúšən, -šna, adj. einmüthig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  39. enodȗšje, n. die Einmüthigkeit, Cig. (T.); vse pokliče k enodušju in enomiselnosti, Cv.
  40. enodúšnost, f. die Einmüthigkeit, Cig., Jan.
  41. enoglásən, -sna, adj. 1) eintönig, monoton, Cig., Jan.; — 2) einstimmig: enoglasno petje, nk.; — enoglasno, unisono, Jan.; einhellig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; enoglasno izvoljen, einstimmig gewählt, nk.
  42. enoglȃsje, n. 1) die Monotonie, Cig.; — 2) die Einstimmigkeit, die Einhelligkeit, Cig. (T.).
  43. enoglásnost, f. 1) die Eintönigkeit, Cig.; — 2) die Einstimmigkeit, die Einhelligkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  44. enogr̀b, -gŕba, adj. einhöckerig, Šol.; enogrbi velblod, das Dromedar, Cig.
  45. enọ̑j, num. einerlei, Mur., Jan.
  46. enojadrı̑łnica, f. der Einmaster, Cig.
  47. enọ̑jən, -jna, adj. einfach, Mur., Cig., Jan.; enojna nit, Dol.
  48. enọ̑jnik, m. = ednina, edinstvo (Singular), Cig., Jan.
  49. enọ̑jnost, f. die Einfachheit, Mur., Cig., Jan.
  50. enǫ́k, adv. = enkrat, vzhŠt.- C., Mik., Zora.
  51. enokalíčən, -čna, adj. einsamenlappig, Jan., Šol.
  52. enokalı̑čnica, f. enokaličnice, Spitzkeimer (monocotyledones), Jan., Tuš. (R.).
  53. enokràk, -kráka, adj. einarmig ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
  54. enolíčən, -čna, adj. einförmig, gleichartig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min., Som.), nk.
  55. enoličína, f. das Aequivalent, Cig. (T.); — prim. enolik.
  56. enolíčnost, f. die Einförmigkeit, die Gleichartigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.); enoličnost in monotonija, Zv.
  57. enọ́lik, adj. 1) gleich groß, Dict., Cig., Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Zb. sp.); enolika sva si, wir zwei sind gleich groß, Cig.; enolike višave, Levst. (Močv.); — enoliko, gleich viel: kadar je enoliko glasov, bei Stimmengleichheit, DZkr.; enoliko glasov, DZ.; enoliko svetlobe, Žnid.; resničnosti imata obe enoliko v sebi, Zv.; — 2) = enakšen, Jan., Cig. (T.), C.
  58. enonǫ̑žəc, -žca, m. der Einbeinige, Cig.
  59. enoǫ́čən, -čna, adj. = enook, Mur.
  60. enoǫ̑čnica, f. das Monocle, Žnid.
  61. enoòk, -ǫ́ka, adj. einäugig, Mur., Cig., Jan., nk.
  62. enopę̑rka, f. die Leberblume (parnassia), Cig., C., Medv. (Rok.).
  63. enorǫ́dən, -dna, adj. von gleicher Abstammung, nk.
  64. enorǫ́dnost, f. die gleiche Abstammung, Trst. (Let.).
  65. enoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn (bajeslovno bitje), Cig., Jan.; — 2) = samorog, narval, Cig.
  66. enorogàt, -áta, adj. = enorog, Mur., Cig.
  67. enoròk, -rǫ́ka, adj. einhändig, einarmig: enorok človek, Cig., Jan.
  68. enorǫ̑žəc, -žca, m. = samorog, Cig.; — rus.
  69. enosẹ́čən, -čna, adj. kar se le enkrat seče (kosi), einmähdig, einhäuig, Cig.
  70. enosẹ̑nčnik, -ka, m. enosenčniki, einschattige Bewohner, Cig. (T.).
  71. enostávən, -vna, adj. einfach (nicht zusammengesetzt), C., Tuš. (B.), Cel. (Ar.), nk.; enostavna svetloba, Žnid.; — hs.
  72. enostébəłn, -bəłna, adj. einstämmig, Cig.
  73. enostǫ̑pje, n. die Monopodie (in der Metrik), Cig. (T.).
  74. enostrȃnəc, -nca, m. 1) der Einseitige, C.; — 2) der Parteinehmer, Cig.
  75. enostròk, -strǫ́ka, adj. einfach, (-struk), Habd.- Mik.
  76. enostrȗnka, f. das Monochord, Cig. (T.); — po rus.
  77. enotę̑r, num. einerlei, Levst. (Sl. Spr.).
  78. enotę̑rən, -rna, adj. einfach, Levst. (Sl. Spr.); enoterna rudnina, einfaches Mineral, Cig. (T.); enoterna poslanica, einfache Depesche, DZ.; = enoter, einerlei, einförmig, Cig. (T.).
  79. enotę̑rnost, f. die Einfachheit; — die Einförmigkeit, Cig. (T.).
  80. enovę̑rəc, -rca, m. = enovernik, Cig., Jan.
  81. enovę̑rnik, m. enoverniki, die Glaubensgenossen, Cig. (T.); — po stsl.
  82. enovę̑rstvọ, n. die Glaubensgemeinschaft, Cig. (T.).
  83. enovı̑t, adj. einfach, nicht zusammengesetzt: enoviti delek, das Atom, enovito delajoč, einfach wirkend, h. t.- Cig. (T.); solnčna svetloba ni enovita, Žnid.; enovita stanica, einfache Zelle, Erj. (Som.).
  84. enovǫ́ljən, -ljna, adj. einträchtig, einmüthig, C., Z.
  85. enovǫ́ljnost, f. die Eintracht, die Einmüthigkeit, Cig., C.
  86. enovprę̑žnik, m. der Einspänner, Jan.
  87. enoznáčen, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
  88. enoznȃčnica, f. das Synonymum, Cig. (T.).
  89. enozǫ̑bəc, -bca, m. = samorog, der Narwal (monodon), Cig.
  90. enozȓnica, f. das Einkorn (triticum monococcum), Cig.
  91. enožę̑nstvọ, n. die Monogamie, Cig., Jan., nk.
  92. epigrāf, m. napis, das Epigraph, Cig. (T.).
  93. ēpik, m. der Epiker, Jan., nk.
  94. epilōg, m. sklep (pri govoru, tragediji), der Epilog.
  95. epīskop, m. = škof, Krelj.
  96. epizōda, f. manjše postransko dejanje vpleteno v glavno (pri epičnih in dramatičnih delih), die Episode.
  97. ēpos, m. obširna epična pesem, das Epos, Cig. (T.), nk.
  98. èrb, ę́rba, m. po nem. Erbe, pogl. dedič.
  99. ę́rbič, m. der Erbe, Trub.- Mik., pogl. dedič.
  100. esi, adv. = sem (hieher), ogr.- Mik., Raič ( Let.).

   22.648 22.748 22.848 22.948 23.048 23.148 23.248 23.348 23.448 23.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA