Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.048-23.147)

  1. dvorjanik, m. = dvornik, Prip.- Mik.
  2. dvorjániti, -ȃnim, vb. impf. Hofdienste leisten, C.; — d. si dati, sich den Hof machen lassen, Jurč.
  3. dvorjȃnka, f. die Hofdame, Cig.
  4. dvorjȃnski, adj. hofmännisch, höfisch, Mur., (dvoranski) Cig.
  5. dvorjȃnstvọ, n. der Hofstaat, die Hofleute, Mur., Jan.; dvorjanstvo velikega kralja nebeškega, Cv.
  6. dvorljìv, -íva, adj. bediensam, höflich, Mur., Jan.
  7. dvǫ̑rnica, f. die Hofdame, Cig., Jan.
  8. dvǫ̑rnik, m. 1) der Höfling, der Hofdienstmann, Cig.; kralj in njegovi dvorniki, vse svoje dvornike je povabil, Ravn.; — 2) der Hofmeister, der Haushälter, Meg., Dict., Dalm.; kraljevski d., Krelj; kraljev d., Ravn.; — der Oberknecht: kadar veliko hlapcev imajo, ednega izmej njih izvole in postave za dvornika ali "šafarja", Krelj; — 3) der Bediener, ogr.- C., — tudi: dvorník, Dict., pos. v poslednjem pomenu, Valj. (Rad).
  9. dvorǫ́čən, -čna, adj. z dvema ročema; zweihenkelig, Cig., Jan.
  10. dvoròk, -rǫ́ka, adj. zweihändig, zweiarmig, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  11. dvorováti, -ȗjem, vb. impf. das Hoflager halten, Cig. (T.), Zora.
  12. dvorǫ̑žnik, m. = kozel, Zv.
  13. dvosẹ̑nčnik, m. dvosenčniki, zweischattige Bewohner ( geogr.), Cig. (T.).
  14. dvoskr̀g, -skŕga, adj. zwei Kiemen habend, Cig. (T.).
  15. dvosòd, -sǫ́da, adj. dvosodo število, gerad gerade Zahl ( math.), Cig. (T.).
  16. dvospẹ̀v, -pẹ́va, m. das Duett, Jan., C., nk.
  17. dvospȏłnik, m. der Zwitter, der Hermaphrodit, Cig. (T.); — rus.
  18. dvostìh, -stíha, m. das Distichon: latinski d., Zv.
  19. dvotẹ̑łəc, -łca, m. = dvotelesnik, Pot.- Cig., C.
  20. dvotelę̑snik, m. der Zweileibige, Cig.
  21. dvovlȃdje, n. das Duumvirat, Cig.
  22. dvovlȃdnik, m. der Duumvir, Cig.
  23. dvožę̑nəc, -nca, m. der Bigamist, Cig.
  24. dvožę̑nstvọ, n. die Bigamie, Cig., Jan., DZ.
  25. dvožíčən, -čna, adj. zweidrähtig: dvožični magnetomer, das Bifilarmagnetometer, Cig. (T.).
  26. dvožívən, -vna, adj. doppellebig, Cig.; — Amphibien-, Cig.
  27. dvožı̑vka, f. das Amphibium, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  28. dvȓst, -ı̑, f. neka riba (abramis vimbra), Krško na Savi- Erj. (Torb.).
  29. džòk, interj. plumps! BlKr.
  30. džókniti, džȏknem, vb. pf. plumpen, BlKr.
  31. džȗndž, m. die Perle, ogr.- Valj. (Rad).
  32. džȗndžək, -džəka, m. das Knabenkraut (orchis), vzhŠt.- C.
  33. džȗrdž, m. der Krug: sneha jim napolni džurdže z vinom, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  34. è, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: e, pusti me!
  35. ēbehtnica, f. das Fest Maria Verkündigung, Guts.; — prim. tirol. ebnachten = Maria Verkündigung, C.; srvn. ebennaht, Tag- und Nachtgleiche, Mik. (Et.).
  36. ēbehtnik, m. der Monat März, Guts.; — prim. ebehtnica.
  37. ēben, m. der Ebenbaum, Cig.
  38. ēbenov, adj. vom Ebenbaum, Cig.; ebenov les, Dalm., Tuš. (B.).
  39. ēbenovəc, -vca, m. der Ebenbaum (diospyxos ebenum), Tuš. (B.).
  40. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
  41. edīkt, m. razglas, das Edict, Cig.
  42. edín, adj. 1) einzig; edini sin, der einzige Sohn; edina tolažba, der einzige Trost; edino, einzig, ausschließlich; — vsak edin, jeder einzelne, C.; — 2) edino število = edinstvo (die Einzahl), Cig.; — 3) verlassen, elend, armselig, Dict., C., Mik.; edino živeti, Z.; jaz sem edin (jedin) in reven, Dalm.; — 4) einig, Cig., Jan., nk.
  43. edı̑nčək, -čka, m. dem. edinec; einziger Sohn, Z., Nov., SlN.
  44. edı̑nəc, -nca, m. 1) der Einzige: der einzige Sohn, V.-Cig.; božji edinec je za mizo pri njih, Ravn.; v tem je e., hierin ist ihm niemand zu vergleichen, Cig.; — 2) = poedinec, das Individuum, Cig.; — 3) der Verlassene, der Arme, C.
  45. edı̑nica, f. 1) die Einzige, C.; die einzige Tochter, C.; Vida jima je bila edinica, Jurč.; prim. hs. jedinica; — 2) = edinka 3), Cig.
  46. ediníšče, n. der Einigungspunkt, der Concurrenzpunkt ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  47. edinı̑t, adj. vereinzelt ( math.), Cig. (T.); — singulär, edinita sodba = sodba o poednini, Cig. (T.).
  48. edíniti, -ı̑nim, vb. impf. einig machen, einigen, vereinigen, Cig., Jan., nk.; duše se bodo edinile s telesi, Guts. (Res.).
  49. edinják, m. der Einser, ogr.- C.
  50. edı̑nka, f. 1) die einzige Tochter, Cig.; — 2) die Einheit (Zahl), Slom.- C.; — 3) die Eins (Zahlzeichen), Cig., Jan., Cig. (T.).
  51. edinobǫ̑žje, n. der Monotheismus, Cig. (T.).
  52. edinoroję́nəc, -nca, m. der Eingeborne, Mur., Cig., Jan., Ravn.
  53. edínost, f. 1) die Einzigkeit, die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Einigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; v edinosti živeti, Cig.; — 3) die Dürftigkeit, das Elend, Meg.- Mik.
  54. edinovladár, -rja, m. = samovladar, Cig. (T.).
  55. edinovladárski, adj. = samovladarski, Cig. (T.), Jes.
  56. edinovladȃrstvọ, n. = samovladarstvo, Cig. (T.), Jes.
  57. edinovlȃdəc, -dca, m. = samovladar, Cig.
  58. edinozveličáłən, -łna, adj. alleinseligmachend; edinozveličalna vera, cerkev.
  59. edı̑nstvənost, f. die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit ( stil.), Cig. (T.).
  60. edı̑nstvọ, n. 1) die Einzigkeit, Jan.; die Einheit, Cig., Valj. (Rad); e. duha, C.; — die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.); — 2) die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit, Cig. (T.); — 3) die Union: stvarno e., die Realunion, Jes.; osebno e., die Personalunion, Jan., Cig. (T.), Jes.; colno e., der Zollverband, DZ.; — 4) = edinost, die Einigkeit, Cig., Nov.
  61. edínščina, f. die Einsamkeit, V.-Cig., Jan.; die Kinderlosigkeit, C.; — das Elend, die Armut, Dict., Cig., Jan., C.; v edinščini živeti, Z.; izza edinščine neredno življenje, Zv.; edinščino trpeti, Jurč.
  62. ednájst, num. = enajst, Mur., Cig., Jan.
  63. ednák, adj. = enak, Mur., Jan.
  64. edníca, f. 1) der Einser, Mur., Jan.; der Einer, (jednica) Cel. (Ar.); — 2) ednice, die Unionen ( math.), Cig. (T.); — die Einheit: dolgostna e., die Längeneinheit, Cig. (T.); davkovna, colna e., die Steuer-, Verzollungseinheit, DZ.
  65. ednína, f. die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Cig. (T.), nk.
  66. edūkt, m. po kemični poti izločena tvarina, das Educt ( chem.), Cig. (T.).
  67. efēkt, m. učinek, der Effect, Cig. (T.).
  68. ȇgriš, m. = agres, ogr.- Valj. (Rad).
  69. èh, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: eh, pusti me!
  70. eklīptika, f. dozdevna solnčna pot na nebesnem obloku, die Ekliptik.
  71. éklọ, n., Dalm. (Predg.), pogl. jeklo.
  72. ekscelēncija, f. odlikovalen naslov, die Excellenz, Jan., nk.; — prim. vzvišenost.
  73. ekscēntričən, -čna, adj. excentrisch ( math., astr.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. izsreden.
  74. ekscēntričnost, f. die Excentricität, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  75. eksekūtor, -rja, m. izvrševavec, der Executor.
  76. ekvātor, -rja, m. der Aequator, Cig. (T.); — prim. ravnik, polutnik.
  77. elce, n. die Handhabe, Meg.; — prim. helce.
  78. elēgičən, -čna, adj. milotožen, elegisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  79. elegı̑ja, f. milotožna pesem, die Elegie.
  80. elegı̑jski, adj. elegiji primeren, elegisch, Cig., Jan.
  81. elēktrika, f. die Elektricität (als Materie), Cig., Jan., Cig. (T.); e. vzbujena z dotikanjem (po dotiku), Berührungselektricität, e. vzbujena z drgnjenjem, Reibungselektricität, e. vzbujena s toploto, Thermoelektricität, razdelbna e., die Vertheilungselektricität, Cig. (T.).
  82. elektrizováti, -ȗjem, vb. impf. elektrisieren, Cig. (T.), nk.
  83. elektrofōr, m. der Elektricitätsträger, der Elektrophor.
  84. elipsoīd, m. pakrožno telo, das Ellipsoid.
  85. elīzij, m. podzemeljski raj pri starih Grkih, das Elysium, Cig.
  86. elízija, f. izpah, die Elision ( gramm.), Cig. (T.).
  87. èn, num. išči pod: eden.
  88. enačȃj, m. das Gleichheitszeichen, Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  89. enȃčba, f. die Gleichung ( math.), Cig. (T.); enačbo postaviti, sestaviti, die Gleichung ansetzen, Cig. (T.); osnovna e., die Fundamentalgleichung, Cig. (T.); razstavna, sestavna e., analytische, synthetische Gleichung, Cig. (T.).
  90. enȃčək, -čka, m. das Aequivalent: pristojbinski e., nk.
  91. enáčenje, n. die Gleichstellung, die Gleichmachung, Cig.
  92. enačílọ, n. 1) der Vergleichungspunkt, Cig.; — 2) der Egalisator ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
  93. enáčiti, -ȃčim, vb. impf. gleichstellen: e. koga komu, Cig., Jan., Cig. (T.); — gleichmachen, Cig. (T.); smrt nas vse enači, Cig.; — e. se komu, sich jemandem gleichstellen, gleichdünken, Cig.
  94. enȃčki, adv. gleichfalls, Mur.
  95. enȃčnik, m. das Gleichheitszeichen, Cig., C.
  96. enájst, num. eilf.
  97. enajstę̑r, num. eilf, eilferlei; — prim. četver.
  98. enájsti, num. der eilfte.
  99. enájstič, adv. zum eilftenmale, eilftens.
  100. enájstkrat, adv. eilfmal.

   22.548 22.648 22.748 22.848 22.948 23.048 23.148 23.248 23.348 23.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA