Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (23.001-23.100)

  1. dvojnojezíčən, -čna, adj. = dvojezičen 1), Mur.
  2. dvójnost, f. 1) die Zweifältigkeit, die Zweiheit, die Dualität; — 2) die Zweifelhaftigkeit, der Zweifel, C., Valj. (Rad); d. o čem, Zora.
  3. dvojròg, -rǫ́ga, adj., nam. dvojerog, = dvorog, Habd.- Mik.
  4. dvojstròk, -strǫ́ka, adj., nam. dvojestrok = doppelt, Meg., Dol.- Cig.
  5. dvǫ̑jstvọ, n. 1) die Zweiheit, der Dualismus, Cig. (T.), C., Nov.; — 2) der Dual, Levst. (Sl. Spr.), Cv.
  6. dvǫ́jščina, f. der Zweifel, Raič ( Let.); na dvojščini biti, im Zweifel sein, Z.; — prim. dvojina 3).
  7. dvǫ̑jški, adj. Zwillings-: d. porod, Mur.
  8. dvokȃčnik, m. šaliva beseda za: paragraf, SlN.
  9. dvokalı̑čnica, f. zweisamenlappige Pflanze, Tuš. (B.).
  10. dvokápən, -pna, adj. dvokapna streha, das Satteldach, Cig.; — prim. kap m.
  11. dvokìs, -kísa, m. das Dioxyd: ogljikov d., das Kohlendioxyd, Sen. (Fiz.).
  12. dvokolę̑snik, m. = dvokolesnica, Cig.
  13. dvokǫ̑tnik, m. sferičen d., sphärisches Zweieck, Cig. (T.).
  14. dvokràk, -kráka, adj. zweiarmig, Cig. (T.).
  15. dvokrȃlje, n. das Doppelkönigthum, Cig. (T.).
  16. dvokrı̑łəc, -łca, m., pl. dvokrilci, Zweiflügler (diptera), Cig. (T.), Jan., Erj. (Ž.).
  17. dvokríłən, -łna, adj. zweiflügelig, Cig., M.
  18. dvolẹ̑tje, n. das Biennium, das Zweijahr, (dveletje) Cig.
  19. dvolíčən, -čna, adj. zweiförmig: dvolična vrednost, zweideutiger Wert ( math.), Cig. (T.); — heuchlerisch, Mur., Cig.; dvolično in dvojezično ponašati se, SlN.
  20. dvolíčiti, -lı̑čim, vb. impf. doppelzüngig sein, Mur.
  21. dvolíčnost, f. 1) die Dimorphie ( chem.), Cig. (T.); — 2) die Zweideutigkeit, SlN.
  22. dvolìh, -líha, adj. dvoliho število, ungerad ungerade, doppelt ungerade Zahl ( math.), Cig. (T.).
  23. dvolìk, -líka, adj. doppelförmig, dimorph ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
  24. dvolìk, -líka, m. die Doppelgestalt ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  25. dvolòk, -lǫ́ka, m. der Zwillingsbogen ( arch.), h. t.- Cig. (T.).
  26. dvonìz, -níza, m. die Doppelreihe ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  27. dvonogáč, m. der Zweifüßler, Jan.
  28. dvonǫ̑žəc, -žca, m. der Zweifüßler, Cig., Jan.
  29. dvoobrázən, -zna, adj. mit doppeltem Gesicht: dvoobrazni Janus, Let.
  30. dvoǫ́gəłnik, m. sferičen d., sphärisches Zweieck, Cig. (T.).
  31. dvopȃrkljar, -rja, m., dvoparklarji, Zweihufer, Spalthufer (bisulca), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  32. dvopȃrkljež, m. = dvoparkljar, C.
  33. dvoperǫ̑tnik, m. der Zweiflügler, Cig.
  34. dvopẹ̀v, -pẹ́va, m. = dvospev, Cig. (T.).
  35. dvòr, dvóra, m. der Hof; gospodski dvor, der Herrenhof, Jan.; — cesarski dvor, der kaiserliche Hof; — sodni dvor, der Gerichtshof, DZ.; upravni sodni d., der Verwaltungsgerichtshof, DZ.; — nebeški dvor, neko zvezdje, v katerem so zvezde v krog postavljene, Pjk. (Črt. 259.).
  36. dvoràn, -ána, m., Mur.; pogl. dvorjan.
  37. dvorȃnič, m., Cig., Jan., pogl. dvorjanič.
  38. dvoranin, m. = dvorjan, Habd.; d. kraljevski, Krelj; — hs.
  39. dvorániti, -ȃnim, vb. impf., nk., pogl. dvorjaniti.
  40. dvórəc, -rca, m. dem. dvor; 1) das Gehöfte, Jan.; der Palast, nk.; biskupov letni d., Zv.; — 2) der Griff am Bohrer, ogr.- C.
  41. dvorę̑dəc, -dca, m. 1) das Distichon, Cig., Jan.; — 2) der Doppelsame (diplotaxis), C.
  42. dvǫ̑rək, -rka, m. der Griff am Bohrer: za dvorek prijeti, Z.; — prim. dvorec 2).
  43. dvoríšče, n. der Hofraum, der Hof; zdelovanje na dvorišče, der hofseitige Ausbau, Levst. (Pril.); — dvorišče pometati ženskam, den Hof machen, Erj. (Izb. sp.).
  44. dvorı̑ščnik, m. der Hofknecht, Cig.
  45. dvoríti, -ím, vb. impf. bedienen, aufwarten, Cig., Jan.; prijatelju d., den Freund bedienen, ogr.- C.; d. koga, Cig.; — hs.
  46. dvorjàn, -ána, m. der Hofmann, der Höfling, Jan., ogr.- C.
  47. dvorjȃnič, m. der Hofjunker, (dvoranič) Cig., Jan.
  48. dvorjanik, m. = dvornik, Prip.- Mik.
  49. dvorjániti, -ȃnim, vb. impf. Hofdienste leisten, C.; — d. si dati, sich den Hof machen lassen, Jurč.
  50. dvorjȃnka, f. die Hofdame, Cig.
  51. dvorjȃnski, adj. hofmännisch, höfisch, Mur., (dvoranski) Cig.
  52. dvorjȃnstvọ, n. der Hofstaat, die Hofleute, Mur., Jan.; dvorjanstvo velikega kralja nebeškega, Cv.
  53. dvorljìv, -íva, adj. bediensam, höflich, Mur., Jan.
  54. dvǫ̑rnica, f. die Hofdame, Cig., Jan.
  55. dvǫ̑rnik, m. 1) der Höfling, der Hofdienstmann, Cig.; kralj in njegovi dvorniki, vse svoje dvornike je povabil, Ravn.; — 2) der Hofmeister, der Haushälter, Meg., Dict., Dalm.; kraljevski d., Krelj; kraljev d., Ravn.; — der Oberknecht: kadar veliko hlapcev imajo, ednega izmej njih izvole in postave za dvornika ali "šafarja", Krelj; — 3) der Bediener, ogr.- C., — tudi: dvorník, Dict., pos. v poslednjem pomenu, Valj. (Rad).
  56. dvorǫ́čən, -čna, adj. z dvema ročema; zweihenkelig, Cig., Jan.
  57. dvoròk, -rǫ́ka, adj. zweihändig, zweiarmig, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  58. dvorováti, -ȗjem, vb. impf. das Hoflager halten, Cig. (T.), Zora.
  59. dvorǫ̑žnik, m. = kozel, Zv.
  60. dvosẹ̑nčnik, m. dvosenčniki, zweischattige Bewohner ( geogr.), Cig. (T.).
  61. dvoskr̀g, -skŕga, adj. zwei Kiemen habend, Cig. (T.).
  62. dvosòd, -sǫ́da, adj. dvosodo število, gerad gerade Zahl ( math.), Cig. (T.).
  63. dvospẹ̀v, -pẹ́va, m. das Duett, Jan., C., nk.
  64. dvospȏłnik, m. der Zwitter, der Hermaphrodit, Cig. (T.); — rus.
  65. dvostìh, -stíha, m. das Distichon: latinski d., Zv.
  66. dvotẹ̑łəc, -łca, m. = dvotelesnik, Pot.- Cig., C.
  67. dvotelę̑snik, m. der Zweileibige, Cig.
  68. dvovlȃdje, n. das Duumvirat, Cig.
  69. dvovlȃdnik, m. der Duumvir, Cig.
  70. dvožę̑nəc, -nca, m. der Bigamist, Cig.
  71. dvožę̑nstvọ, n. die Bigamie, Cig., Jan., DZ.
  72. dvožíčən, -čna, adj. zweidrähtig: dvožični magnetomer, das Bifilarmagnetometer, Cig. (T.).
  73. dvožívən, -vna, adj. doppellebig, Cig.; — Amphibien-, Cig.
  74. dvožı̑vka, f. das Amphibium, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  75. dvȓst, -ı̑, f. neka riba (abramis vimbra), Krško na Savi- Erj. (Torb.).
  76. džòk, interj. plumps! BlKr.
  77. džókniti, džȏknem, vb. pf. plumpen, BlKr.
  78. džȗndž, m. die Perle, ogr.- Valj. (Rad).
  79. džȗndžək, -džəka, m. das Knabenkraut (orchis), vzhŠt.- C.
  80. džȗrdž, m. der Krug: sneha jim napolni džurdže z vinom, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  81. è, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: e, pusti me!
  82. ēbehtnica, f. das Fest Maria Verkündigung, Guts.; — prim. tirol. ebnachten = Maria Verkündigung, C.; srvn. ebennaht, Tag- und Nachtgleiche, Mik. (Et.).
  83. ēbehtnik, m. der Monat März, Guts.; — prim. ebehtnica.
  84. ēben, m. der Ebenbaum, Cig.
  85. ēbenov, adj. vom Ebenbaum, Cig.; ebenov les, Dalm., Tuš. (B.).
  86. ēbenovəc, -vca, m. der Ebenbaum (diospyxos ebenum), Tuš. (B.).
  87. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
  88. edīkt, m. razglas, das Edict, Cig.
  89. edín, adj. 1) einzig; edini sin, der einzige Sohn; edina tolažba, der einzige Trost; edino, einzig, ausschließlich; — vsak edin, jeder einzelne, C.; — 2) edino število = edinstvo (die Einzahl), Cig.; — 3) verlassen, elend, armselig, Dict., C., Mik.; edino živeti, Z.; jaz sem edin (jedin) in reven, Dalm.; — 4) einig, Cig., Jan., nk.
  90. edı̑nčək, -čka, m. dem. edinec; einziger Sohn, Z., Nov., SlN.
  91. edı̑nəc, -nca, m. 1) der Einzige: der einzige Sohn, V.-Cig.; božji edinec je za mizo pri njih, Ravn.; v tem je e., hierin ist ihm niemand zu vergleichen, Cig.; — 2) = poedinec, das Individuum, Cig.; — 3) der Verlassene, der Arme, C.
  92. edı̑nica, f. 1) die Einzige, C.; die einzige Tochter, C.; Vida jima je bila edinica, Jurč.; prim. hs. jedinica; — 2) = edinka 3), Cig.
  93. ediníšče, n. der Einigungspunkt, der Concurrenzpunkt ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  94. edinı̑t, adj. vereinzelt ( math.), Cig. (T.); — singulär, edinita sodba = sodba o poednini, Cig. (T.).
  95. edíniti, -ı̑nim, vb. impf. einig machen, einigen, vereinigen, Cig., Jan., nk.; duše se bodo edinile s telesi, Guts. (Res.).
  96. edinják, m. der Einser, ogr.- C.
  97. edı̑nka, f. 1) die einzige Tochter, Cig.; — 2) die Einheit (Zahl), Slom.- C.; — 3) die Eins (Zahlzeichen), Cig., Jan., Cig. (T.).
  98. edinobǫ̑žje, n. der Monotheismus, Cig. (T.).
  99. edinoroję́nəc, -nca, m. der Eingeborne, Mur., Cig., Jan., Ravn.
  100. edínost, f. 1) die Einzigkeit, die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Einigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; v edinosti živeti, Cig.; — 3) die Dürftigkeit, das Elend, Meg.- Mik.

   22.501 22.601 22.701 22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA