Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (22.948-23.047)

  1. dvigáłən, -łna, adj. zum Heben dienend, Hebe-, Cig.
  2. dvigȃłnik, m. die Hebestange, der Hebenagel, z. B. in den Uhren, Cig.
  3. dvígati, dvı̑gam, vb. impf. ad dvigniti; = vzdigati, heben; — d. se, sich heben; megla, prah se dviga.
  4. dvı̑gljaj, m. der Zug (in der Lotterie), Cig.
  5. dvígniti, dvı̑gnem, vb. pf. = vzdigniti, heben; d. mačke, die Anker lichten, Cig.; d. oči, in die Höhe blicken, Cig.
  6. dvigováti, -ȗjem, vb. impf. = dvigati.
  7. dvobòj, -bója, m. der Zweikampf, das Duell, Cig., Jan., nk.; (tudi: dvóboj).
  8. dvobojeváti se, -ȗjem se, vb. impf. sich duellieren, Cig., nk.
  9. dvobójiti se, -bȏjim se, vb. pf. sich duellieren, nk.
  10. dvobǫ̑jnik, m. der Zweikämpfer, der Duellant, Cig., Jan.
  11. dvobǫ̑jstvọ, n. = dvoboj, M.
  12. dvobròj, -brója, m. die Zweizahl, Cig., Jan.; pogl. dvojina, dvojstvo.
  13. dvobrǫ̑jnik, m. = dvobroj, Cig.
  14. dvocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Zweischlitz, V.-Cig.
  15. dvočelàt, -áta, adj. mit doppelter Stirn, Let.
  16. dvočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. zweigliedrig, zweielementig, Cig. (T.).
  17. dvočlẹ̑nəc, -nca, m. das Binom, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  18. dvočlẹník, m. zweigliedriger Ausdruck ( math.), Cig. (T.).
  19. dvodẹ́łnost, f. die Dichotomie, Cig.
  20. dvoforı̑ntnik, m. das Zweiguldenstück, Jan., DZ.
  21. dvofȗntnik, m. der Zweipfünder, Cig.
  22. dvoglásən, -sna, adj. doppellautig, Cig.; — zweistimmig, Cig.; dvoglasno petje, nk.
  23. dvoglȃsnik, m. der Doppellaut, Diphthong, Cig., Jan., Cig. (T.).
  24. dvoglȃvəc, -vca, m. der Zweiköpfige, Cig., C., M.
  25. dvogọ̑vor, m. das Zwiegespräch, Z., Jan., ZgD.; — po nem.
  26. dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet ( n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
  27. dvojáča, f. das Zweigroschenstück (= 6 starih = 10 novih krajcarjev), Cig., Mik., Kr.
  28. dvojáčən, -čna, adj. zwitterhaft, doppelartig, Cig., Jan.; — prim. dvojak 2).
  29. dvoják, m. 1) der Zweier (als Geldstück), Cig., Jan., ogr.- Cig.; — 2) der Zwitter, Cig., Jan., M.
  30. dvǫ̑jče, -eta, n. = dvojček; krdela so z dvojčeti breja, Dalm.; žena je porodila dvojčeti, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  31. dvǫ̑jčək, -čka, m. 1) der Zwilling; dvojčke imeti, Zwillinge geboren haben; — 2) der Nebenhalm, V.-Cig.; — 3) dvojčka, Zwillingskrystalle, Erj. (Min.).
  32. dvǫ̑jčič, m. der Zwilling, Mur., Cig., Jan., C., Krelj; Tomas, kateri je imenovan dvojčič, Dalm.
  33. dvǫ̑jčiti, -im, vb. impf. doppeln, C.
  34. dvǫ̑jčnat, adj. doppelt, Zwillings-: trs ima dvojčnate rozge, Hal.- C.
  35. dvǫ̑jəc, -jca, m. 1) = dvojček, LjZv.; — 2) der Mischling, der Bastard, Cig.
  36. dvojejezíčən, -čna, adj. = dvojezičen, Dalm.
  37. dvǫ̑jək, -jka, m. = dvojček: dvojki, Guts., Mur., Cig., C., Trub., jvzhŠt.
  38. dvọ̑jən, -jna, adj. 1) zweifach, doppelt, Doppel-; dvojna vrata, die Doppelthür; dvojno vprašanje, die Doppelfrage, Cig. (T.); dvojne korenike, gepaarte Radicale ( chem.), Cig. (T.); tudi: dvójən; — 2) zweifelhaft, ogr.- C., nk.
  39. dvojénje, n. 1) die Verdoppelung, Cig.; — 2) das Zweifeln, Meg., Guts., Dalm., kajk.- Valj. (Rad), nk.; brez dvojenja, ohne Zweifel, Guts. (Res.).
  40. dvojesẹ́čən, -čna, adj. d. travnik, eine Grummetwiese, Cig.
  41. dvojezı̑čnik, m. 1) der Doppelzüngler, Cig.; besede dvojezičnika so kakor nedolžne, Škrinj.; — 2) der zwei Sprachen Redende, Navr. (Kop. sp.).
  42. dvojíca, f. 1) das Paar, Guts., Cig., Jan.; lepa d. je to! Jurč.; — die Ambe, Cig., Cel. (Ar.); — die Zweiheit, M.; za dvojico, um das Doppelte, Boh.; — 2) der Zweifel: brez dvojice, ogr.- C.; — 3) svinja v drugem letu, Dol.
  43. dvojíčiti, -ı̑čim, vb. impf. paaren, C.
  44. dvojína, f. 1) das Doppelte, Cig., Jan., Cig. (T.), Hal.- C.; — 2) der Dual ( gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) na dvojini stati, im Zweifel sein, Krelj.
  45. dvojíti, -ím, vb. impf. 1) verdoppeln, Cig., Jan., C.; — vse, kar parklje dvoji, "alles, was gespaltene Klauen hat", Dalm.; — 2) zweifeln, Habd., Guts., Jarn., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; d. o čem, nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr.- Mik.; d. na ( nam. o) Kristusovem vstajenju, Krelj; d. v čem, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); = d. se (po stsl.), Cig. (T.); ni se dvojiti, es ist nicht zu bezweifeln, Levst. ( LjZv.).
  46. dvojı̑vəc, -vca, m. der Zweifler, Cig., Šol.
  47. dvǫ̑jka, f. 1) die Zwei, der Zweier; — 2) = dvojina (die Zweizahl, das Paar), Cig., C.; — 3) die Zwillingsschwester, Mur., C.; — 4) = dvocevka, Cig.
  48. dvọ̑jnast, adj. = dvojen, dvojnat, Mur., Cig.
  49. dvǫ̑jnica, f. 1) die Doublette, Jan.; — 2) die Ambe, h. t.- Cig. (T.); — 3) črta d., die Doppellinie, DZ.
  50. dvǫ̑jnik, m. 1) = dvojček, ogr.- M.; dvojník, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Doppelfaden, Cig., Jan., C., M., Met.; — 3) das Duplicat, Cig., C., DZ.; — 4) = dvojina, der Dual, Cig.
  51. dvojnják, m. der Doppelpflug, C.
  52. dvojnòg, -nǫ́ga, adj., nam. dvojenog, = dvonog, Habd.- Mik.
  53. dvojnoglȃsnik, m. = dvoglasnik, C.
  54. dvojnojezíčən, -čna, adj. = dvojezičen 1), Mur.
  55. dvójnost, f. 1) die Zweifältigkeit, die Zweiheit, die Dualität; — 2) die Zweifelhaftigkeit, der Zweifel, C., Valj. (Rad); d. o čem, Zora.
  56. dvojròg, -rǫ́ga, adj., nam. dvojerog, = dvorog, Habd.- Mik.
  57. dvojstròk, -strǫ́ka, adj., nam. dvojestrok = doppelt, Meg., Dol.- Cig.
  58. dvǫ̑jstvọ, n. 1) die Zweiheit, der Dualismus, Cig. (T.), C., Nov.; — 2) der Dual, Levst. (Sl. Spr.), Cv.
  59. dvǫ́jščina, f. der Zweifel, Raič ( Let.); na dvojščini biti, im Zweifel sein, Z.; — prim. dvojina 3).
  60. dvǫ̑jški, adj. Zwillings-: d. porod, Mur.
  61. dvokȃčnik, m. šaliva beseda za: paragraf, SlN.
  62. dvokalı̑čnica, f. zweisamenlappige Pflanze, Tuš. (B.).
  63. dvokápən, -pna, adj. dvokapna streha, das Satteldach, Cig.; — prim. kap m.
  64. dvokìs, -kísa, m. das Dioxyd: ogljikov d., das Kohlendioxyd, Sen. (Fiz.).
  65. dvokolę̑snik, m. = dvokolesnica, Cig.
  66. dvokǫ̑tnik, m. sferičen d., sphärisches Zweieck, Cig. (T.).
  67. dvokràk, -kráka, adj. zweiarmig, Cig. (T.).
  68. dvokrȃlje, n. das Doppelkönigthum, Cig. (T.).
  69. dvokrı̑łəc, -łca, m., pl. dvokrilci, Zweiflügler (diptera), Cig. (T.), Jan., Erj. (Ž.).
  70. dvokríłən, -łna, adj. zweiflügelig, Cig., M.
  71. dvolẹ̑tje, n. das Biennium, das Zweijahr, (dveletje) Cig.
  72. dvolíčən, -čna, adj. zweiförmig: dvolična vrednost, zweideutiger Wert ( math.), Cig. (T.); — heuchlerisch, Mur., Cig.; dvolično in dvojezično ponašati se, SlN.
  73. dvolíčiti, -lı̑čim, vb. impf. doppelzüngig sein, Mur.
  74. dvolíčnost, f. 1) die Dimorphie ( chem.), Cig. (T.); — 2) die Zweideutigkeit, SlN.
  75. dvolìh, -líha, adj. dvoliho število, ungerad ungerade, doppelt ungerade Zahl ( math.), Cig. (T.).
  76. dvolìk, -líka, adj. doppelförmig, dimorph ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
  77. dvolìk, -líka, m. die Doppelgestalt ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  78. dvolòk, -lǫ́ka, m. der Zwillingsbogen ( arch.), h. t.- Cig. (T.).
  79. dvonìz, -níza, m. die Doppelreihe ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  80. dvonogáč, m. der Zweifüßler, Jan.
  81. dvonǫ̑žəc, -žca, m. der Zweifüßler, Cig., Jan.
  82. dvoobrázən, -zna, adj. mit doppeltem Gesicht: dvoobrazni Janus, Let.
  83. dvoǫ́gəłnik, m. sferičen d., sphärisches Zweieck, Cig. (T.).
  84. dvopȃrkljar, -rja, m., dvoparklarji, Zweihufer, Spalthufer (bisulca), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  85. dvopȃrkljež, m. = dvoparkljar, C.
  86. dvoperǫ̑tnik, m. der Zweiflügler, Cig.
  87. dvopẹ̀v, -pẹ́va, m. = dvospev, Cig. (T.).
  88. dvòr, dvóra, m. der Hof; gospodski dvor, der Herrenhof, Jan.; — cesarski dvor, der kaiserliche Hof; — sodni dvor, der Gerichtshof, DZ.; upravni sodni d., der Verwaltungsgerichtshof, DZ.; — nebeški dvor, neko zvezdje, v katerem so zvezde v krog postavljene, Pjk. (Črt. 259.).
  89. dvoràn, -ána, m., Mur.; pogl. dvorjan.
  90. dvorȃnič, m., Cig., Jan., pogl. dvorjanič.
  91. dvoranin, m. = dvorjan, Habd.; d. kraljevski, Krelj; — hs.
  92. dvorániti, -ȃnim, vb. impf., nk., pogl. dvorjaniti.
  93. dvórəc, -rca, m. dem. dvor; 1) das Gehöfte, Jan.; der Palast, nk.; biskupov letni d., Zv.; — 2) der Griff am Bohrer, ogr.- C.
  94. dvorę̑dəc, -dca, m. 1) das Distichon, Cig., Jan.; — 2) der Doppelsame (diplotaxis), C.
  95. dvǫ̑rək, -rka, m. der Griff am Bohrer: za dvorek prijeti, Z.; — prim. dvorec 2).
  96. dvoríšče, n. der Hofraum, der Hof; zdelovanje na dvorišče, der hofseitige Ausbau, Levst. (Pril.); — dvorišče pometati ženskam, den Hof machen, Erj. (Izb. sp.).
  97. dvorı̑ščnik, m. der Hofknecht, Cig.
  98. dvoríti, -ím, vb. impf. bedienen, aufwarten, Cig., Jan.; prijatelju d., den Freund bedienen, ogr.- C.; d. koga, Cig.; — hs.
  99. dvorjàn, -ána, m. der Hofmann, der Höfling, Jan., ogr.- C.
  100. dvorjȃnič, m. der Hofjunker, (dvoranič) Cig., Jan.

   22.448 22.548 22.648 22.748 22.848 22.948 23.048 23.148 23.248 23.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA