Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (22.901-23.000)

  1. dušník, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) das Luftloch, Guts., Kr.- Valj. (Rad); die Rauchröhre in Zimmern, C., Polj.
  2. dušnják, m. das Athemloch, Cig.
  3. dúti, dújem, vb. impf. 1) wehen, blasen, Valj. (Rad); veter duje, Z.; — auf dem Horn blasen, Mur.; — 2) d. se, anschwellen, aufgehen ( n. pr. o testu, mehurju), SlGor.- C., Z.
  4. dȗtka, f. das Dütchen, die Spielmarke, (dutika) Cig., Jan.; — iz nem.
  5. dúvati, -vam, vb. impf. ad duniti; stoßen, Z., jvzhŠt.
  6. dúzati, -am, vb. impf. stoßen, drängen, Z., C.; ljudje se v cerkev duzajo, C.
  7. dúzniti, dȗznem, vb. pf. einen Stoß geben, Z.; dobro d. koga, Levst. (Zb. sp.).
  8. dvȃ, m. dvẹ̑, f. n. num. zwei; po dva, je zwei; po dva in dva, paarweise; = dva po dva, V.-Cig.; — ura je dve, dve je, es ist zwei Uhr; ob dveh, um zwei Uhr.
  9. dvȃjset, num. zwanzig; eden, ena, eno in d., einundzwanzig, dva, dve in d., tri in d., pet in d., Levst. (Sl. Spr.); dvajseti, ogr.- Valj. (Rad).
  10. dvajseták, m. der Zwanziger (ein Geldstück), V.-Cig.
  11. dvajsetę̑r, num. zwanzigerlei, zwanzig; — prim. četver.
  12. dvajsetfȗntnik, m. der Zwanzigpfünder, Cig.
  13. dvȃjseti, num. der zwanzigste.
  14. dvȃjsetič, adv. zwanzigstens, zum zwanzigstenmale.
  15. dvȃjsetkrat, adv. zwanzigmal.
  16. dvȃjsetkratən, -tna, adj. zwanzigmalig.
  17. dvajsetlẹ̑tnik, m. der Zwanzigjährige, Cig., Let.
  18. dvȃjst, num. = dvajset.
  19. dvȃjsti, num. 1) = dvajset, Mur.; — 2) = dvajseti.
  20. dvájščica, f. = dvajsetica, Mur., C., Mik., Savinska dol.
  21. dvȃkrat, adv. zweimal.
  22. dvȃkratən, -tna, adj. zweimalig.
  23. dvanájdesti, ( f. dvenajdesti) num. = dvanajst, ogr.- C.
  24. dvanájst, num. zwölf; ura je dvanajst, es ist zwölf Uhr; ob dvanajstih, um 12 Uhr.
  25. dvanajstę̑r, num. zwölferlei, zwölf; — prim. četver.
  26. dvanajstę̑rəc, -rca, m. das Dodekaeder, Cig. (T.).
  27. dvanajstę̑rən, -rna, adj. zwölffach, dvanajsterna razdelba, die Duodecimaleintheilung, Cig. (T.).
  28. dvanajstę̑rka, f. 1) die Zwölf, der Zwölfer (als Zahlzeichen), Z.; — 2) das Duodezformat, Cig., Jan., Cig. (T.).
  29. dvanajsterokǫ̑tnik, m. das Zwölfeck, Cig. (T.).
  30. dvanajstfȗntnik, ** m. der Zwölfpfünder, Cig.
  31. dvanájstič, adv. zum zwölftenmale, zwölftens.
  32. dvanájstkrat, adv. zwölfmal.
  33. dvanájstkratən, -tna, adj. zwölfmalig.
  34. dvanájstlja, f. der Aposteltag, (dvanajstla), Meg.- Mik.
  35. dvanájstnik, m. der Zwölffingerdarm, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  36. dvanajščák, m. = občinski svetovavec (ker šteje občinski zbor dvanajst udov), Kras- Štrek. (Let.).
  37. dvę́čiti, -im, vb. impf. = žvečiti, kauen, Meg., Dict., Šol., Boh., Trub., Dalm., Vrt., Nov.; — dvečíti, Kast.
  38. dvekáti, -ȃm, vb. impf. = žvekati, kauen, C., Z.
  39. dvẹlẹ́tən, -tna, adj. = dvoleten, Cig., Met., Schönl.
  40. dvę̑rčnik, m. = durce 2), vzhŠt.- C.
  41. dvę́rən, -rna, adj. Thür-, Mur.
  42. dvę̑rnica, f. = durnica, Mur., Cig., Jan., C.
  43. dvę̑rnik, m. 1) durnik, der Thürsteher, Mur.; prim. stsl. dvьrьnik; — 2) der Thürhaken, auf den die Narbe gelegt wird, Hal.- C.
  44. dvẹ̑stọ, num. zweihundert ( nav.: dve sto); — prim. sto in k sto spadajoče besede.
  45. dvẹstǫ̑tni, num. der zweihundertste, Cig., Jan.
  46. dvı̑g, m. die Hebung, Cig. (T.); — der Auftact, Jan.; — dvig iz tabora, das Decampement, Cig.
  47. dvigáč, m. der Hebearm, der Hebezapfen, Cig.
  48. dvigáłən, -łna, adj. zum Heben dienend, Hebe-, Cig.
  49. dvigȃłnik, m. die Hebestange, der Hebenagel, z. B. in den Uhren, Cig.
  50. dvígati, dvı̑gam, vb. impf. ad dvigniti; = vzdigati, heben; — d. se, sich heben; megla, prah se dviga.
  51. dvı̑gljaj, m. der Zug (in der Lotterie), Cig.
  52. dvígniti, dvı̑gnem, vb. pf. = vzdigniti, heben; d. mačke, die Anker lichten, Cig.; d. oči, in die Höhe blicken, Cig.
  53. dvigováti, -ȗjem, vb. impf. = dvigati.
  54. dvobòj, -bója, m. der Zweikampf, das Duell, Cig., Jan., nk.; (tudi: dvóboj).
  55. dvobojeváti se, -ȗjem se, vb. impf. sich duellieren, Cig., nk.
  56. dvobójiti se, -bȏjim se, vb. pf. sich duellieren, nk.
  57. dvobǫ̑jnik, m. der Zweikämpfer, der Duellant, Cig., Jan.
  58. dvobǫ̑jstvọ, n. = dvoboj, M.
  59. dvobròj, -brója, m. die Zweizahl, Cig., Jan.; pogl. dvojina, dvojstvo.
  60. dvobrǫ̑jnik, m. = dvobroj, Cig.
  61. dvocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Zweischlitz, V.-Cig.
  62. dvočelàt, -áta, adj. mit doppelter Stirn, Let.
  63. dvočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. zweigliedrig, zweielementig, Cig. (T.).
  64. dvočlẹ̑nəc, -nca, m. das Binom, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  65. dvočlẹník, m. zweigliedriger Ausdruck ( math.), Cig. (T.).
  66. dvodẹ́łnost, f. die Dichotomie, Cig.
  67. dvoforı̑ntnik, m. das Zweiguldenstück, Jan., DZ.
  68. dvofȗntnik, m. der Zweipfünder, Cig.
  69. dvoglásən, -sna, adj. doppellautig, Cig.; — zweistimmig, Cig.; dvoglasno petje, nk.
  70. dvoglȃsnik, m. der Doppellaut, Diphthong, Cig., Jan., Cig. (T.).
  71. dvoglȃvəc, -vca, m. der Zweiköpfige, Cig., C., M.
  72. dvogọ̑vor, m. das Zwiegespräch, Z., Jan., ZgD.; — po nem.
  73. dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet ( n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
  74. dvojáča, f. das Zweigroschenstück (= 6 starih = 10 novih krajcarjev), Cig., Mik., Kr.
  75. dvojáčən, -čna, adj. zwitterhaft, doppelartig, Cig., Jan.; — prim. dvojak 2).
  76. dvoják, m. 1) der Zweier (als Geldstück), Cig., Jan., ogr.- Cig.; — 2) der Zwitter, Cig., Jan., M.
  77. dvǫ̑jče, -eta, n. = dvojček; krdela so z dvojčeti breja, Dalm.; žena je porodila dvojčeti, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  78. dvǫ̑jčək, -čka, m. 1) der Zwilling; dvojčke imeti, Zwillinge geboren haben; — 2) der Nebenhalm, V.-Cig.; — 3) dvojčka, Zwillingskrystalle, Erj. (Min.).
  79. dvǫ̑jčič, m. der Zwilling, Mur., Cig., Jan., C., Krelj; Tomas, kateri je imenovan dvojčič, Dalm.
  80. dvǫ̑jčiti, -im, vb. impf. doppeln, C.
  81. dvǫ̑jčnat, adj. doppelt, Zwillings-: trs ima dvojčnate rozge, Hal.- C.
  82. dvǫ̑jəc, -jca, m. 1) = dvojček, LjZv.; — 2) der Mischling, der Bastard, Cig.
  83. dvojejezíčən, -čna, adj. = dvojezičen, Dalm.
  84. dvǫ̑jək, -jka, m. = dvojček: dvojki, Guts., Mur., Cig., C., Trub., jvzhŠt.
  85. dvọ̑jən, -jna, adj. 1) zweifach, doppelt, Doppel-; dvojna vrata, die Doppelthür; dvojno vprašanje, die Doppelfrage, Cig. (T.); dvojne korenike, gepaarte Radicale ( chem.), Cig. (T.); tudi: dvójən; — 2) zweifelhaft, ogr.- C., nk.
  86. dvojénje, n. 1) die Verdoppelung, Cig.; — 2) das Zweifeln, Meg., Guts., Dalm., kajk.- Valj. (Rad), nk.; brez dvojenja, ohne Zweifel, Guts. (Res.).
  87. dvojesẹ́čən, -čna, adj. d. travnik, eine Grummetwiese, Cig.
  88. dvojezı̑čnik, m. 1) der Doppelzüngler, Cig.; besede dvojezičnika so kakor nedolžne, Škrinj.; — 2) der zwei Sprachen Redende, Navr. (Kop. sp.).
  89. dvojíca, f. 1) das Paar, Guts., Cig., Jan.; lepa d. je to! Jurč.; — die Ambe, Cig., Cel. (Ar.); — die Zweiheit, M.; za dvojico, um das Doppelte, Boh.; — 2) der Zweifel: brez dvojice, ogr.- C.; — 3) svinja v drugem letu, Dol.
  90. dvojíčiti, -ı̑čim, vb. impf. paaren, C.
  91. dvojína, f. 1) das Doppelte, Cig., Jan., Cig. (T.), Hal.- C.; — 2) der Dual ( gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) na dvojini stati, im Zweifel sein, Krelj.
  92. dvojíti, -ím, vb. impf. 1) verdoppeln, Cig., Jan., C.; — vse, kar parklje dvoji, "alles, was gespaltene Klauen hat", Dalm.; — 2) zweifeln, Habd., Guts., Jarn., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; d. o čem, nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr.- Mik.; d. na ( nam. o) Kristusovem vstajenju, Krelj; d. v čem, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); = d. se (po stsl.), Cig. (T.); ni se dvojiti, es ist nicht zu bezweifeln, Levst. ( LjZv.).
  93. dvojı̑vəc, -vca, m. der Zweifler, Cig., Šol.
  94. dvǫ̑jka, f. 1) die Zwei, der Zweier; — 2) = dvojina (die Zweizahl, das Paar), Cig., C.; — 3) die Zwillingsschwester, Mur., C.; — 4) = dvocevka, Cig.
  95. dvọ̑jnast, adj. = dvojen, dvojnat, Mur., Cig.
  96. dvǫ̑jnica, f. 1) die Doublette, Jan.; — 2) die Ambe, h. t.- Cig. (T.); — 3) črta d., die Doppellinie, DZ.
  97. dvǫ̑jnik, m. 1) = dvojček, ogr.- M.; dvojník, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Doppelfaden, Cig., Jan., C., M., Met.; — 3) das Duplicat, Cig., C., DZ.; — 4) = dvojina, der Dual, Cig.
  98. dvojnják, m. der Doppelpflug, C.
  99. dvojnòg, -nǫ́ga, adj., nam. dvojenog, = dvonog, Habd.- Mik.
  100. dvojnoglȃsnik, m. = dvoglasnik, C.

   22.401 22.501 22.601 22.701 22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA