m (22.601-22.700)

22601. drstljı̑vka, f. die Alraunbeere (mandragora), Dict.; — pogl. dristljivka.
22602. drstníca, f. 1) der Laichfisch, C., Svet. (Rok.); — 2) der Näsling (chondrostoma nasus), Zidani Most- Erj. (Torb.).
22603. dȓšč, m. = drskač, dreskač, Vranja v Istri- Erj. (Torb.).
22604. dȓščica, f. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Gradišče na Ipavi- Erj. (Torb.).
22605. drtína, f. = drobtina, die Brosame, das Brösel, ogr.- C.; der Brocken, das Bruchstück, Fr.- C., vzhŠt.; — nekatere drtine časa, einige Augenblicke, C.; — pl. drtine, das Sägemehl: z drtinami zadelan, mit Sägemehl eingefüttert, DZ.
22606. drtı̑nčica, f. dem. drtinka, vzhŠt.
22607. drtínica, f. dem. drtina; solnčnemu prahu podobna d., SlN.
22608. drtı̑nka, f. dem. drtina, vzhŠt.
22609. drtı̑nščica, f. eine Art bitteres Pflanzengewächs, C.; (morda: das Ruhrkraut [gnaphalium], Z.).
22610. drtjè, n. 1) das Reißen, C.; — das Schinden, Cig.; — das Quälen, Valj. (Rad); — 2) das Grimmen, die Kolik, Meg., Dict.; drtje imeti, Dalm.
22611. drȗčkati, -am, vb. impf. zerdrücken, quetschen, C., jvzhŠt.
22612. drȗg, m. 1) der Genosse, der Gefährte, Mur., Cig., Jan., nk.; der Compagnon, Cig., Jan.; — 2) der Brautführer, Hip., Mur., Cig., Jan., Kr.; Bliže bliže jezdi Šumar, Bliže bliže njega drug, Npes.-K.; družice in drugovi, Škrinj.
22613. drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat ( math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz ( math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [ Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
22614. drugȃč, adv. anders, sonst, widrigenfalls; molči, drugač boš tepen.
22615. drugáčeši, adj. = drugačen, Habd.- Mik.
22616. drugȃči, adv. = drugač, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm.
22617. drugáčiši, adj. = drugačen, Mik.
22618. drugáčiti, -ȃčim, vb. impf. ändern, C.
22619. drugákọ, adv. = drugač, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Krelj, Nov.
22620. drugákšən, -šna, adj. = drugačen, Cig., Notr.; sonstig, Mur.
22621. drugár, -rja, m. = drug 1), Vrt.; — stsl., hs.
22622. drȗgda, adv. = drugdaj, Mik., C.
22623. drȗgdaj, adv. sonst, anderemale, Guts., Cig.
22624. drȗgdi, adv. anderswo, Meg., Dict., Mur., Cig., Boh., Trub., Dalm., Kast., Jsvkr., Jap., ogr.- C., nk.
22625. drugẹ̑, adv. = drugej, drugde, Met.
22626. drúgəc, -gca, m. der Zweite, C.; der Zweitgeborne, Mur.; der zweite Schwarm desselben Bienenstockes, M., Gol., Valj. (Rad); — ti si moj drugec, du bist mein zweites Ich, Cig.
22627. drugec, adv. = drugod: od drugec = od drugod, vzhŠt.; (iz: druged [drugod], Mik.).
22628. drugẹ̑j, adv. = drugje, Mur., Cig., Jan.
22629. drȗgič, adv. zum zweitenmale; ein anderesmal wieder, Cig., C.; — zweitens.
22630. drúgičnji, adj. zweitmalig: drugičnja izkušnja, Ravn.; drugičnje, zum wiederholtenmale, Ravn.- C.
22631. drúgikrat, adv. = drugi krat, zum zweitenmale; — ein anderesmal ( nam. drugkrat); druge krate, anderemale, sonst.
22632. drugle, adv., C., pogl. drugde; ( prim. "drgli", Polj., "drgle", Črniče [ Goriš.]).
22633. drugọ̑č, adv. 1) zum zweitenmale, ein anderesmal wieder; — 2) = k letu, ob letu, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
22634. drugǫ̑d, adv. an anderen Punkten, Orten, auf einem anderen Wege, auf anderen Wegen, anderwärts, anderswo herum; po drugod, an anderen Orten; od drugod, anderswoher.
22635. drugǫ̑dleh, adv., nam. drugod, pri Idriji.
22636. drugǫ́dnji, adj. anderwärtig (pravilno nam. drugoten, Cig.).
22637. drúgokrat, adv. = drugikrat, Mur.
22638. drugokrátən, -tna, adj. abermalig, zweitmalig, Mur.
22639. drugonárodnik, m. der einer anderen Nation Angehörige, nk.
22640. drugopìs, -písa, m. das Duplicat, C.
22641. drugorǫ̑dəc, -dca, m. = drugonarodnik, SlN.
22642. drugorǫ́dən, -dna, adj. einer anderen Nation angehörig, Raič (Slov.); drugorodni del škofije, Cv.; — fremdartig, Cig.
22643. drugorójen, -jéna, adj. zweitgeboren, Cig., Jan., M., nk.
22644. drugorojénəc, -nca, m. der Zweitgeborne, Jan.
22645. drugosǫ́rtən, -tna, adj. von anderer Art, M.
22646. drugospółən, -łna, adj. von anderem Geschlecht, C.
22647. drugošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der zweiten Classe, der Secundaner, Cig., Jan., C., nk.
22648. drugótən, -tna, adj. secundär; Neben-, Cig., Jan., Cig. (T.); drugotni naglas, der Nebenton, d. pojem, der Nebenbegriff, d. tok, der Nebenstrom, der Inductionsstrom, d. rek, der Nebensatz, d. del reka, der Nebensatztheil, Cig. (T.).
22649. drugováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Gesellschaft leisten, verkehren, nk.; prijazno se s kom d., LjZv.; — 2) Brautführer sein, Cig., Jan., M.
22650. drugovę̑rəc, -rca, m. der Andersgläubige, Cig., nk.
22651. drugovŕstən, -stna, adj. kar je druge vrste: drugovrstna barka, Vod. (Izb. sp.); — fremdartig, Cig.
22652. druhȃł, f. eine Volksmenge; — ( nav. zaničlj.) der Pöbelhaufe, der Pöbel, das Gesindel.
22653. druhȃłca, f. dem. druhal: mlada druhalca (otrok), Ravn.
22654. druīd, m. galski duhovnik, der Druide.
22655. drújec, -jca, m., M., Cig., Kr., pogl. drugec.
22656. drúščina, f. die Gesellschaft; v druščini se je pomenkovala nesramno, LjZv.; druščino komu delati, jemandem Gesellschaft leisten, Svet. (Rok.).
22657. drȗštəvce, n. dem. društvo; kleiner Verein, Vrt.
22658. društveník, m. das Vereinsmitglied, Cig., Jan., nk.
22659. drȗštvọ, n. 1) (po hs.) die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan., nk.; politično d., trgovsko d., pravniško d., nk.; — 2) = druščina, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
22660. društvováti, -ȗjem, vb. impf. ein Vereinsleben bethätigen, einen Verein (Vereine) halten, SlN.- C.
22661. drȗzgati, -am, vb. impf. (etwas Weiches) zerdrücken, quetschen, Mik., Dol., Št.; — konj po koritu druzga (nagt), Gor.- Mik.; — pogl. drozgati.
22662. druzgoláti, -ȃm, vb. impf. = drozgati, C.
22663. drúža, f. die Genossin, C.; — die Ehegenossin, V.-Cig., Jan.; ("takó mož imenuje ženo, kadar se lepo gledata", Levst. [Nauk 170]), Al' predrago 'maš obljubljeno? Družo al' zaročeno? Npes.- Vod. (Pes.).
22664. družábən, -bna, adj. die Gesellschaft betreffend, Gesellschafts-, social, Jan., nk.; razmere v družabnem in državnem življenju, Jurč.; stebri našega družabnega življenja, Str.; družabne čednosti, Cv.; — einer Gesellschaft, einem Vereine angehörig: verni družabni ( nam. družabniki), Slom.
22665. družȃbnik, m. 1) der Gesellschafter: bil je blaga duša, vesel družabnik, Str.; — 2) das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Jan., Levst. (Nauk).
22666. drȗžba, f. 1) = druščina, die Gesellschaft; vesela d., lustige Gesellschaft; — verska d., eine Glaubensgesellschaft, nk.; — die Gemeinschaft, Mur., Cig., Jan.; d. zakonska, d. svetnikov, Cig.; — 2) = društvo 1), die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan.; kmetijska družba, die Ackerbaugesellschaft; delničarska d., die Actiengesellschaft, DZ.; bankovna d., die Bankgesellschaft, DZ.; — tudi: družbà, Kr.- Valj. (Rad).
22667. družbàn, -ána, m. = družabnik, Jan., Slom.
22668. družbȃnj, m. der Brautführer, Št.- Mur., Cig., Danj.- Mik.
22669. družbę̑nik, m. = družabnik, das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Cig., C., nk.; — hs.
22670. drȗžbica, f. dem. družba.
22671. družboslǫ̑vje, n. die Sociologie, LjZv., Lampe (D.).
22672. drúžčən, -čna, adj. = družen 2), M.
22673. drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.- Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).
22674. drȗžəc, -žca, m. 1) dem. drug; der Gefährte, C., Z.; der Mitarbeiter, der Geselle, C., Z.; — der Brautführer, C.; — 2) = drugec, drugi roj istega panja, Levst. (Beč.).
22675. drȗžej, m. 1) der Genosse, der Gefährte, C., Z.; Pridite angelci, Vi nebeški družeji, Slom.; — 2) der Ehegemahl, Mur., Valj. (Rad).
22676. drúžən, -žna, adj. 1) gesellschaftlich, gesellig, Cig., Jan., C.; družno življenje, das gesellige Leben, Cig. (T.); — gemeinschaftlich, C.; družno delati, Zv.; družno podpisane države, die mitunterzeichneten Mächte, DZ.; — 2) die Gesellschaft liebend, gesellig; d. človek, Svet. (Rok.); družen človek ljubi družbo, DSv.
22677. drúženje, n. die Gesellung, Cig.; d. s kom, der Umgang, Cig.
22678. družíca, f. 1) die Gefährtin, die Gesellschafterin, Mur., Cig., Jan., Dalm.; — zakonska d., die Ehegenossin, Mur., Cig.; — 2) die Begleiterin der Braut, die Brautjungfer, die Kranzeljungfer; družice in drugovi, Škrinj.
22679. družičeváti, -čȗjem, vb. impf. Kranzeljungfer sein, Cig., M.
22680. družíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = družičevati, Cig.
22681. družı̑łnik, m. der Instrumental ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.).
22682. družílọ, n. das Vereinigungsmittel, nk.
22683. družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko družino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft; veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: družina so mu nezvesti, Met.- Mik.
22684. družı̑nəc, -nca, m. 1) der Hausgenosse, C.; — 2) = družinče, Jan.
22685. družínica, f. dem. družina; kleine Familie, M.
22686. družı̑nski, adj. 1) Familien-, Cig., Jan.; — 2) Dienstboten-, Gesinde-; družinska soba.
22687. drúžiti, drȗžim, vb. impf. gesellen, vereinigen, verbinden, Mur., Cig., Jan.; s seboj d., involvieren, Levst. (Pril.); — d. se s kom, mit jemandem Umgang haben; volk se z volkom druži, gleich u. gleich gesellt sich gern, Cig.; d. se telesno, sich begatten, Cig., Jan.; — d. se z lenobo = len biti, Vrt.
22688. družjè, n. = druže: zakonsko družje, Levst. (Pril.); Žena je družje vmorila, Npes.- Kres.
22689. družník, m. der Compagnon, Cig., Jan.; družnik pridobitnega podjetja, DZkr.; der Genosse, C.; občinski d., DZkr.; das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Cig., Jan., C.
22690. drváča, f. die Holzhacke, Mik., vzhŠt., C., Vrt.
22691. drvȃjsati, -am, vb. impf. = dreviti, Jurč.; konje d., Dol.; ( nam. drevajsati).
22692. drvánja, f. die Holzgegend, Danj.- Mik.
22693. drvár, -rja, m. 1) der Holzhauer, der Holzer; — 2) nam. drevar 2), Dol.
22694. drvarı̑ja, f. = drvarstvo, M.
22695. drvarína, f. die Holzgebür, Cig., M., DZ.
22696. drváriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit dem Holzhacken, Holzen beschäftigen, Holz fällen, holzen; — 2) nam. drevariti, Cig., Dol.
22697. drváščina, f. das Recht, Holz zu schlagen, das Holzservitut, Cig., Jan.; mernik ovsa za drvaščino dati, Svet. (Rok.); v tem gozdu imam drvaščino, Rib.
22698. drvę̑n, adj. hölzern, Cig., Jan.; d. most, Zora.
22699. drvę̑nəc, * -nca, m. der Holzstein, Erj. (Min.).
22700. drvenẹ́ti, -ím, vb. impf. = dreveneti, C.

   22.101 22.201 22.301 22.401 22.501 22.601 22.701 22.801 22.901 23.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani