Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (22.548-22.647)

  1. drǫ̑zgalica, f. die Maische, Cig., C., DZ.
  2. drǫ̑zgaličən, -čna, adj. Maisch-: drozgalični prostor, der Maischraum, DZ.
  3. drozgaličnják, m. der Maischbehälter, DZ.
  4. drǫ̑zgałnik, m. das Maischholz, Cig.
  5. drǫ̑zgati, -am, vb. impf. maischen, quetschen, etwas Weiches zerdrücken, Cig., Jan., C., Dol.; grozdje d., Cig.; s kolom drozgati kaj, Savinska dol.
  6. drozgovȃłnica, f. der Maischkochapparat, DZ.
  7. drožár, -rja, m. = drožjar, der Hefenhändler, Cig., Jan.
  8. drȏžci, m. pl. kar vino skozi veho iz soda izmeče, kadar vre, die Spundhefen, jvzhŠt.
  9. droždžę̑, f. pl. = drožje, vzhŠt., ogr.- Mik.
  10. drožę̑, f. pl. = drožje, Cig., Mik.
  11. drǫ̑žəc, -žca, m. dem. drog, Valj. (Rad).
  12. droženíca, f. droženka, Mur., C.
  13. dróževčək, -čka, m. dem. hyp. droževec: kurim si prav pridno s starim, sladnim droževčkom, LjZv.
  14. dróževəc, -vca, m. = droženka, LjZv.
  15. drožı̑, f. pl. = drožje, Cig., Jan., Met., Dol.; droži so v dnu soda zbrane, DSv.
  16. 1. drožíca, f. das Sauerteiglaibchen, Mur., Cig., C.; olovne drožice, der Pressgerm, Dol.
  17. 2. drǫ́žica, f. neka riba v Ipavi, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. droga, androga.
  18. drožíti, -im, vb. impf. die Fähr- oder Ruderstange gebrauchen, Cig.
  19. dróžja, f. 1) der Pressgermlaib, Valj. (Rad); — 2) drožję̑, gen. -žı̑j, -žjá, f. pl. die Hefen; izpiti drožje, Trub.; na drožjah ležati, Dalm.; vino, v katerem ne drožij, ("drožji"), Dalm.
  20. drožjár, -rja, m. der Hefenhändler, Gor.
  21. drožník, m. 1) = drožnjak, Cig.; — 2) = droževec, droženka, Cig.
  22. drožnják, m. der große, unterste Zapfen am Fass, C., Št.
  23. drpȃjsati, -am, vb. impf. = drpati, Glas.
  24. drpálež, m. der Lastenträger, ( zaničlj.), Ljubljanska ok.
  25. drpáliti, -im, vb. impf. 1) = drpati, drapati: cel dan drpali ( n. pr. pili, žaga), Gor.; — 2) schwerfällig gehen, Notr.; — 3) schleppen, Cig., Jan.
  26. dŕpati, dȓpam, -pljem, vb. impf. = drapati, C., Z.
  27. drpȃvsati, -am, vb. impf. unsanft kratzen, reiben, C., Pohl. (Km.), Dol.- Levst. (M.).
  28. 1. dŕsa, f. 1) die Eisbahn, die Schleifbahn, Cig., Jan., Dol.; — 2) die Holzriese, C., Z.; — 3) die von den Rädern auf der Straße gebildete Furche: zavore globoke drse vrezujejo v cestišče, Levst. (Cest.); — 4) der Streifen: (črna suknja) ima bele drse, Gor.- M.
  29. drsáč, m. der Eisläufer, der Schlittschuhläufer, Cig.
  30. dȓsanje, n. das Rutschen; das Schleifen auf dem Eise.
  31. dȓsati, dȓsam, -šem, vb. impf. schleifen, Mur.; schleifend ziehen, C.; schaben, C.; — d. se, gleiten, glitschen, rutschen; po ledu se d.
  32. dȓsavəc, -vca, m. 1) der Schleifer auf dem Eise, der Schlittschuhläufer, Cig., Jan., C.; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Erj. (Ž.).
  33. dȓsavka, f. die Schleiferin auf dem Eise, die Schlittschuhläuferin, Cig.
  34. drsẹ́ti, -ím, vb. impf. gleiten, glitschen: nit drsi predici izpod prsta, Jurč.; drsi, es ist schlüpfrig, SlN.
  35. drsíkati se, -kam, -čem se, vb. impf. = drsati se (po ledu), Mik.
  36. dȓsk, m. 1) der Glitsch, Cig.; — der Schleifer (in der Musik), V.-Cig.; — 2) das Geknister, Mur.
  37. dȓska, f. = drsk 2), M.
  38. drskáč, m. die Misteldrossel, Cig., Frey. (F.); — prim. drozgač, dreskač.
  39. dȓskanje, n. 1) das Schleifen auf dem Eise; — 2) das Knistern, das Schnarren, Cig., M.
  40. dȓskati, -am, vb. impf. 1) glitschen, rutschen, M.; d. se, auf dem Eise schleifen, C.; — 2) knistern, Mur.; schnarren, Jarn., Cig.; — 3) spritzen, Cig., Jan.
  41. dȓskəc, -əca, m. der Ampfer (rumex pratensis), Ajdovščina- Erj. (Torb.).
  42. drskèt, -ę́ta, m. das Geknister, Z.
  43. drsketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) (auf dem Eise) schleifen, C.; — 2) knistern, Jan.
  44. drskljáti, -ȃm, vb. impf. 1) knistern, Jan.; — 2) klystieren, C.
  45. dŕskniti, dȓsknem, vb. pf. 1) glitschen, Z.; — 2) spritzen, Cig.
  46. drskótəc, -tca, m. der Ampfer (rumex p.), Štrek.
  47. dȓsnik, m. die Wagenschleife, Nov.
  48. dŕsniti, dȓsnem, vb. pf. 1) gleiten, rutschen, Cig., C.; — streifen, Cig.; — 2) — einen schnarrenden Laut hervorbringen, C.
  49. dŕsteł, m. eine Art Schiefer, Štrek.
  50. dŕstelj, m. = drstev 2), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  51. dŕsten, m. = drstelj, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  52. dŕstəv, -stva, m. 1) der Kalkspath, krystallinischer Tropfstein, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — 2) der Kies (razdrobljeno kamenje, pos. pesek v čiščenje bakrene posode), Kras- Erj. (Torb.).
  53. drstíti se, -ím se, vb. impf. streichen, laichen; ribe se drstijo; — pogl. drestiti se.
  54. drstljı̑vka, f. die Alraunbeere (mandragora), Dict.; — pogl. dristljivka.
  55. drstníca, f. 1) der Laichfisch, C., Svet. (Rok.); — 2) der Näsling (chondrostoma nasus), Zidani Most- Erj. (Torb.).
  56. dȓšč, m. = drskač, dreskač, Vranja v Istri- Erj. (Torb.).
  57. dȓščica, f. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Gradišče na Ipavi- Erj. (Torb.).
  58. drtína, f. = drobtina, die Brosame, das Brösel, ogr.- C.; der Brocken, das Bruchstück, Fr.- C., vzhŠt.; — nekatere drtine časa, einige Augenblicke, C.; — pl. drtine, das Sägemehl: z drtinami zadelan, mit Sägemehl eingefüttert, DZ.
  59. drtı̑nčica, f. dem. drtinka, vzhŠt.
  60. drtínica, f. dem. drtina; solnčnemu prahu podobna d., SlN.
  61. drtı̑nka, f. dem. drtina, vzhŠt.
  62. drtı̑nščica, f. eine Art bitteres Pflanzengewächs, C.; (morda: das Ruhrkraut [gnaphalium], Z.).
  63. drtjè, n. 1) das Reißen, C.; — das Schinden, Cig.; — das Quälen, Valj. (Rad); — 2) das Grimmen, die Kolik, Meg., Dict.; drtje imeti, Dalm.
  64. drȗčkati, -am, vb. impf. zerdrücken, quetschen, C., jvzhŠt.
  65. drȗg, m. 1) der Genosse, der Gefährte, Mur., Cig., Jan., nk.; der Compagnon, Cig., Jan.; — 2) der Brautführer, Hip., Mur., Cig., Jan., Kr.; Bliže bliže jezdi Šumar, Bliže bliže njega drug, Npes.-K.; družice in drugovi, Škrinj.
  66. drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat ( math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz ( math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [ Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
  67. drugȃč, adv. anders, sonst, widrigenfalls; molči, drugač boš tepen.
  68. drugáčeši, adj. = drugačen, Habd.- Mik.
  69. drugȃči, adv. = drugač, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm.
  70. drugáčiši, adj. = drugačen, Mik.
  71. drugáčiti, -ȃčim, vb. impf. ändern, C.
  72. drugákọ, adv. = drugač, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Krelj, Nov.
  73. drugákšən, -šna, adj. = drugačen, Cig., Notr.; sonstig, Mur.
  74. drugár, -rja, m. = drug 1), Vrt.; — stsl., hs.
  75. drȗgda, adv. = drugdaj, Mik., C.
  76. drȗgdaj, adv. sonst, anderemale, Guts., Cig.
  77. drȗgdi, adv. anderswo, Meg., Dict., Mur., Cig., Boh., Trub., Dalm., Kast., Jsvkr., Jap., ogr.- C., nk.
  78. drugẹ̑, adv. = drugej, drugde, Met.
  79. drúgəc, -gca, m. der Zweite, C.; der Zweitgeborne, Mur.; der zweite Schwarm desselben Bienenstockes, M., Gol., Valj. (Rad); — ti si moj drugec, du bist mein zweites Ich, Cig.
  80. drugec, adv. = drugod: od drugec = od drugod, vzhŠt.; (iz: druged [drugod], Mik.).
  81. drugẹ̑j, adv. = drugje, Mur., Cig., Jan.
  82. drȗgič, adv. zum zweitenmale; ein anderesmal wieder, Cig., C.; — zweitens.
  83. drúgičnji, adj. zweitmalig: drugičnja izkušnja, Ravn.; drugičnje, zum wiederholtenmale, Ravn.- C.
  84. drúgikrat, adv. = drugi krat, zum zweitenmale; — ein anderesmal ( nam. drugkrat); druge krate, anderemale, sonst.
  85. drugle, adv., C., pogl. drugde; ( prim. "drgli", Polj., "drgle", Črniče [ Goriš.]).
  86. drugọ̑č, adv. 1) zum zweitenmale, ein anderesmal wieder; — 2) = k letu, ob letu, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  87. drugǫ̑d, adv. an anderen Punkten, Orten, auf einem anderen Wege, auf anderen Wegen, anderwärts, anderswo herum; po drugod, an anderen Orten; od drugod, anderswoher.
  88. drugǫ̑dleh, adv., nam. drugod, pri Idriji.
  89. drugǫ́dnji, adj. anderwärtig (pravilno nam. drugoten, Cig.).
  90. drúgokrat, adv. = drugikrat, Mur.
  91. drugokrátən, -tna, adj. abermalig, zweitmalig, Mur.
  92. drugonárodnik, m. der einer anderen Nation Angehörige, nk.
  93. drugopìs, -písa, m. das Duplicat, C.
  94. drugorǫ̑dəc, -dca, m. = drugonarodnik, SlN.
  95. drugorǫ́dən, -dna, adj. einer anderen Nation angehörig, Raič (Slov.); drugorodni del škofije, Cv.; — fremdartig, Cig.
  96. drugorójen, -jéna, adj. zweitgeboren, Cig., Jan., M., nk.
  97. drugorojénəc, -nca, m. der Zweitgeborne, Jan.
  98. drugosǫ́rtən, -tna, adj. von anderer Art, M.
  99. drugospółən, -łna, adj. von anderem Geschlecht, C.
  100. drugošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der zweiten Classe, der Secundaner, Cig., Jan., C., nk.

   22.048 22.148 22.248 22.348 22.448 22.548 22.648 22.748 22.848 22.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA