Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (22.501-22.600)

  1. drobnoslikȃrstvọ, n. die Miniaturmalerei, nk.
  2. drobnováti, -ȗjem, vb. impf. = drobneti, Zora.
  3. drobnovìd, -vída, m., Jan., pogl. drobnogled.
  4. drobnozobàt, -áta, adj. kleinzähnig, M.
  5. droboglę̑dəc, -dca, m. der Opferschauer (haruspex), C.
  6. drobolẹ́ti, -ím, vb. impf. trillern, Cig.; slavček droboli, (drab-) C.; — prim. gostoleti.
  7. drobọ́tovina, f., Lašče- Levst. (M.), pogl. dobrovita.
  8. drobovína, f. die Eingeweide, Cig., Jan., C., M.
  9. drobọ́vita, f., M., pogl. dobrovita.
  10. drobtína, f. das Brösel, die Brosame; drobtine pobirati.
  11. drobtínčica, f. dem. drobtinka.
  12. drobtínčiti, -ı̑nčim, vb. impf. = drobtiniti, C.
  13. drobtínica, f. dem. drobtina; 1) das Brösel; — drobtinice, gesammelte kleinere Aufsätze, Analekten, Cig.; kleine Notizen in Zeitschriften, nk.; — 2) pl. drobtinice, die Bertramwurz, das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Cig. = materne drobtinice, Medv. (Rok.); — die Raute (ruta), ("ker, kakor pravijo, priraste iz drobtin blagoslovljenega kruha") Fr., SlGor.- C.
  14. drobtínička, f. dem. drobtinica, Mur.
  15. drobtíniti, -ı̑nim, vb. impf. zerkrümmeln, Cig., Jan.
  16. drobtı̑nje, n. coll. Brosamen, C., Vest., ogr.- Valj. (Rad).
  17. drobtı̑nka, f. dem. drobtina; — neka alga (diatoma), Tuš. (B.).
  18. drobútina, f., Rib.- M., pogl. dobrovita.
  19. drobútovka, f. drobutova šibica, Notr.; — prim. dobrovita.
  20. drǫ́cati, drǫ̑cam, vb. impf. = drezati, stoßen, stupfen, Goriška ok.- Erj. (Torb.), BlKr.
  21. drǫ̑ckati, -am, vb. impf. = drocati, Z.
  22. drǫ́cniti, drǫ̑cnem, vb. pf. stoßen, schupfen, Z.
  23. drǫ́čiti, drǫ̑čim, vb. pf. = dregniti, BlKr.; v sršene d., Z.
  24. drǫ̑čkati, -am, vb. impf. stoßen, BlKr.; — stoßend quetschen, BlKr., Notr.
  25. drǫ́čniti, drǫ̑čnem, vb. pf. stupfen, Štrek.
  26. drǫ̑g, m. die Stange, Mur., Cig. (T.); na drogu, ogr.- Valj. (Rad); pos. die Ruderstange, die Schiffstange; (ribičev sin) vzame vesla in drog, Jurč.; — der Spieß, C.; brez meča in droga, Dalm.; — merilni d., die Messstange, DZ.; (telovadni) d., das Reck, Cig. (T.), Telov.; majalni d., das Schwebereck, Telov.; sesalni d. pri strelovodu, die Auffangstange, Sen. (Fiz.); — der Leiterbaum: lestvica ima dva droga, ogr.- Valj. (Rad).
  27. drǫ́ga, f. neka riba, C.; (squalius Agassizii), pri Kamniku- Erj. (Torb.).
  28. drǫ́gati, drǫ̑gam, vb. impf. (mit einer Stange) stoßen, Mur., Savinska dol.; d. s hlodom v podbrežino, LjZv.; — prim. dregati.
  29. drǫ́gniti, drǫ̑gnem, vb. pf. (mit einer Stange) stoßen, Z., Pohl. (Km.).
  30. drǫ̑k, m. der Stößel, der Traubenstößel, C.
  31. drǫ́kałnik, m. der Stößel, Hip.
  32. drǫ́kati, drǫ̑kam, vb. impf. stoßen, C., BlKr.; z nogo d., stampfen, C., Dalm.; — stoßend quetschen, C., BlKr.
  33. drǫ́kniti, ** drǫ̑knem, vb. pf. stoßen, C.
  34. drǫ̑ncati, -am, vb. impf. schütteln, C.; — prim. drncati.
  35. drǫ̑p, m. = droplja, Cig., Frey. (F.); — češ.
  36. dropa, f. die Hülse der ausgepressten Weinbeere, Cig.; — prim. tropine in hs. drop (istega pomena).
  37. drǫ̑plja, f. die Trappe, Cig., Jan.; — velika d., die große Trappe (otis tarda), Erj. (Ž.); mala d., die Grieltrappe (otis tetrax), Cig.; — hs. iz nem. Trappe.
  38. drǫ́səlj, -slja, m. = dreselj, dresen, C., ogr.- Raič ( Kol.).
  39. drǫ̑t, m. = žica, der Metalldraht, Št.; — prim. drat.
  40. drǫ̑tar, -rja, m. der Drahtzieher, C.
  41. drǫ́zati, drǫ̑zam, vb. impf. 1) stoßen, Žabče- Erj. (Torb.); grozdje d. = tlačiti, Dol.; — 2) einsinken (im Koth, Schnee), Rez.- C.; sneg se droza, man sinkt im Schnee ein, C.
  42. drǫ̑zd, m. = drozg, Erj. (Ž.).
  43. drǫ̑zəg, -zga, m., pogl. drozg.
  44. drǫ̑zg, m. die Singdrossel (turdus musicus); beli d., die Weindrossel (turdus iliacus), Cig.; črni d., die Amsel, Cig.
  45. 1. drǫ̑zga, f. die Maische, Jan., DZ., C.; etwas Zerquetschtes, z. B. Obst, Z.; — der Koth: drozga je, es ist kothig, M.
  46. 2. drǫ̑zga, f. der Rindschmalzsatz, C.; — pogl. troska.
  47. drozgáč, m. 1) der Maischer, DZ.; — 2) = drskač, die Misteldrossel, Frey. (F.).
  48. drǫ̑zgalica, f. die Maische, Cig., C., DZ.
  49. drǫ̑zgaličən, -čna, adj. Maisch-: drozgalični prostor, der Maischraum, DZ.
  50. drozgaličnják, m. der Maischbehälter, DZ.
  51. drǫ̑zgałnik, m. das Maischholz, Cig.
  52. drǫ̑zgati, -am, vb. impf. maischen, quetschen, etwas Weiches zerdrücken, Cig., Jan., C., Dol.; grozdje d., Cig.; s kolom drozgati kaj, Savinska dol.
  53. drozgovȃłnica, f. der Maischkochapparat, DZ.
  54. drožár, -rja, m. = drožjar, der Hefenhändler, Cig., Jan.
  55. drȏžci, m. pl. kar vino skozi veho iz soda izmeče, kadar vre, die Spundhefen, jvzhŠt.
  56. droždžę̑, f. pl. = drožje, vzhŠt., ogr.- Mik.
  57. drožę̑, f. pl. = drožje, Cig., Mik.
  58. drǫ̑žəc, -žca, m. dem. drog, Valj. (Rad).
  59. droženíca, f. droženka, Mur., C.
  60. dróževčək, -čka, m. dem. hyp. droževec: kurim si prav pridno s starim, sladnim droževčkom, LjZv.
  61. dróževəc, -vca, m. = droženka, LjZv.
  62. drožı̑, f. pl. = drožje, Cig., Jan., Met., Dol.; droži so v dnu soda zbrane, DSv.
  63. 1. drožíca, f. das Sauerteiglaibchen, Mur., Cig., C.; olovne drožice, der Pressgerm, Dol.
  64. 2. drǫ́žica, f. neka riba v Ipavi, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. droga, androga.
  65. drožíti, -im, vb. impf. die Fähr- oder Ruderstange gebrauchen, Cig.
  66. dróžja, f. 1) der Pressgermlaib, Valj. (Rad); — 2) drožję̑, gen. -žı̑j, -žjá, f. pl. die Hefen; izpiti drožje, Trub.; na drožjah ležati, Dalm.; vino, v katerem ne drožij, ("drožji"), Dalm.
  67. drožjár, -rja, m. der Hefenhändler, Gor.
  68. drožník, m. 1) = drožnjak, Cig.; — 2) = droževec, droženka, Cig.
  69. drožnják, m. der große, unterste Zapfen am Fass, C., Št.
  70. drpȃjsati, -am, vb. impf. = drpati, Glas.
  71. drpálež, m. der Lastenträger, ( zaničlj.), Ljubljanska ok.
  72. drpáliti, -im, vb. impf. 1) = drpati, drapati: cel dan drpali ( n. pr. pili, žaga), Gor.; — 2) schwerfällig gehen, Notr.; — 3) schleppen, Cig., Jan.
  73. dŕpati, dȓpam, -pljem, vb. impf. = drapati, C., Z.
  74. drpȃvsati, -am, vb. impf. unsanft kratzen, reiben, C., Pohl. (Km.), Dol.- Levst. (M.).
  75. 1. dŕsa, f. 1) die Eisbahn, die Schleifbahn, Cig., Jan., Dol.; — 2) die Holzriese, C., Z.; — 3) die von den Rädern auf der Straße gebildete Furche: zavore globoke drse vrezujejo v cestišče, Levst. (Cest.); — 4) der Streifen: (črna suknja) ima bele drse, Gor.- M.
  76. drsáč, m. der Eisläufer, der Schlittschuhläufer, Cig.
  77. dȓsanje, n. das Rutschen; das Schleifen auf dem Eise.
  78. dȓsati, dȓsam, -šem, vb. impf. schleifen, Mur.; schleifend ziehen, C.; schaben, C.; — d. se, gleiten, glitschen, rutschen; po ledu se d.
  79. dȓsavəc, -vca, m. 1) der Schleifer auf dem Eise, der Schlittschuhläufer, Cig., Jan., C.; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Erj. (Ž.).
  80. dȓsavka, f. die Schleiferin auf dem Eise, die Schlittschuhläuferin, Cig.
  81. drsẹ́ti, -ím, vb. impf. gleiten, glitschen: nit drsi predici izpod prsta, Jurč.; drsi, es ist schlüpfrig, SlN.
  82. drsíkati se, -kam, -čem se, vb. impf. = drsati se (po ledu), Mik.
  83. dȓsk, m. 1) der Glitsch, Cig.; — der Schleifer (in der Musik), V.-Cig.; — 2) das Geknister, Mur.
  84. dȓska, f. = drsk 2), M.
  85. drskáč, m. die Misteldrossel, Cig., Frey. (F.); — prim. drozgač, dreskač.
  86. dȓskanje, n. 1) das Schleifen auf dem Eise; — 2) das Knistern, das Schnarren, Cig., M.
  87. dȓskati, -am, vb. impf. 1) glitschen, rutschen, M.; d. se, auf dem Eise schleifen, C.; — 2) knistern, Mur.; schnarren, Jarn., Cig.; — 3) spritzen, Cig., Jan.
  88. dȓskəc, -əca, m. der Ampfer (rumex pratensis), Ajdovščina- Erj. (Torb.).
  89. drskèt, -ę́ta, m. das Geknister, Z.
  90. drsketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) (auf dem Eise) schleifen, C.; — 2) knistern, Jan.
  91. drskljáti, -ȃm, vb. impf. 1) knistern, Jan.; — 2) klystieren, C.
  92. dŕskniti, dȓsknem, vb. pf. 1) glitschen, Z.; — 2) spritzen, Cig.
  93. drskótəc, -tca, m. der Ampfer (rumex p.), Štrek.
  94. dȓsnik, m. die Wagenschleife, Nov.
  95. dŕsniti, dȓsnem, vb. pf. 1) gleiten, rutschen, Cig., C.; — streifen, Cig.; — 2) — einen schnarrenden Laut hervorbringen, C.
  96. dŕsteł, m. eine Art Schiefer, Štrek.
  97. dŕstelj, m. = drstev 2), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  98. dŕsten, m. = drstelj, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  99. dŕstəv, -stva, m. 1) der Kalkspath, krystallinischer Tropfstein, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — 2) der Kies (razdrobljeno kamenje, pos. pesek v čiščenje bakrene posode), Kras- Erj. (Torb.).
  100. drstíti se, -ím se, vb. impf. streichen, laichen; ribe se drstijo; — pogl. drestiti se.

   22.001 22.101 22.201 22.301 22.401 22.501 22.601 22.701 22.801 22.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA