Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (2.201-2.300)

  1. mẹzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) etwas Weiches ( z. B. Trauben) treten, Z.; in Weichem einhergehen, C.; po blatu m., Dol.; bom videl, kdo mezga po njivi, Jurč.; po praproti mezgati v dolino, Jurč.; — 2) mẹ́zgati se, = v mezgi biti: vrba mezga, SlGor.
  2. mẹ̑zgəc, -əca, m. = smrkavec, der Rotzbube, Jan., C., Mik.
  3. mẹ̑zgəcast, adj. = smrkav, Mik.
  4. mẹzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. in Weichem herumtreten, Z., C.; m. po blatu, im Kothe herumspringen, Z.; — zappeln, Guts.
  5. məzgíca, f. die Mauleselin, Dict.
  6. mę̑zginja, f. = mezgica, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  7. mẹ̑zgnat, adj. saftig (von Pflanzen), Mur., C.
  8. mẹzgomèr, -mę́ra, m. der Saftmesser, Cig.
  9. mẹ́zgovən, -vna, adj. Lymph-: mezgovna žleza, die Lymphdrüse, Erj. (Som.); mezgovna telesca, die Lymphkörperchen, Cig. (T.).
  10. mẹ́zgovnica, f. das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  11. mẹzgovòd, -vǫ́da, m. der Milchbrustgang, Cig. (T.); = prsni m., Erj. (Som.).
  12. məzgúlja, f. = mezgica, die Mauleselin, Cig.
  13. məzína, f. der Moorgrund: drevo stoji v mezini, Pirc; — nav. pl. mezine, morastige Gegend, das Moor, V.-Cig., Jan., Met.
  14. məzínast, adj. morastig, V.-Cig.
  15. mẹzı̑nčək, -čka, m. dem. mezinec.
  16. mẹzı̑nəc, -nca, m. 1) der kleine Finger an der Hand; — 2) der jüngste Sohn, (maz-) Cig.; — 3) die Schafgarbe (achillea millefolium), M., C., vzhŠt.; — tudi: das Gänseblümchen (bellis perennis), C.
  17. mẹzı̑nək, -nka, m. = mezinec, Meg.
  18. mẹzínica, f. = mezinka, Cig.
  19. mẹzı̑nka, f. die jüngste Tochter, Cig.
  20. mẹ́ziti, -im, vb. impf. 1) bewegen, regen, schütteln, Cig., Jan., C., Poh.; nobeden vetrič ni zastave mezil, Kres; m. se, sich bewegen, sich regen, Cig.; — 2) wetzen, unruhig sein, vzhŠt.- C.
  21. mezlȃn, m. grobes, halb aus Garn, halb aus Wolle verfertigtes Tuch; (osnova je preja, votek je domača volna, Gor.); prim. it. mezzalana.
  22. mezlȃnast, adj. kar je iz mezlana.
  23. mezlȃnka, f. eine Art Weiberkittel, Mur., M.
  24. mẹzljìv, -íva, adj. beweglich, C.
  25. mę̑zra, f. = mezdra, Cig., Jan., Mik.
  26. mę̑zrati, -am, vb. impf. = mezdriti: kože m., die Felle ausfleischen, aasen, Cig., C.
  27. mę̑zrica, f. dem. mezra, Cig.
  28. məžȃj, m. der Augenblick, C.
  29. məžálọ, n. der Blinzler ( zaničlj.), Cig.
  30. məžȃnje, n. das Geschlossenhalten der Augen.
  31. məžáti, -ím, vb. impf. die Augen geschlossen halten; — solnce meži, die Sonne scheint durch die Wolken hindurch, Tolm.; — vreme meži, das Wetter ist trübe.
  32. məžàv, -áva, adj. 1) die Augen geschlossen haltend: schläfrig, Gor.; — podajmo se v mežavo deželo, lasst uns schlafen gehen, Št.- C.; — mit halb geschlossenen Augen: mežavo gledati; — 2) düster, trübe (vom Wetter).
  33. məžávost, f. die Trübheit, (miž-) Cig., Jan.
  34. mẹ̑ždžəc, -əca, m. ein Stock zum Zerquetschen von Trauben, Dol.- Mik.; — prim. mezga.
  35. mẹždžę́vən, -vna, adj. = meževen, muževen, saftend (o drevju), BlKr.
  36. mę́žəlj, -žlja, (-žəljna), m. 1) der Prügel, Cig.; ni ga bil navajen drugače učiti, kakor le s palico ali s kakim mežljem, Bes.; — ein Stück Reif, das zwischen einen zu lockeren Reif geschlagen wird, der Philister, V.-Cig.; — 2) der Knoten ( z. B. an einer Wiede), Tolm., Cerkljansko- Štrek. (Let.); der Knoten am Faden, die Verwickelung im Garn, Cig.; — prim. nem. Miesel, kleine Holzstücke, Abfälle bei den Böttchern, kor.-nem. mus'l, ein Holzscheit, C. (?)
  37. mẹžę̑n, adj. = meževen, saftend (von Bäumen), Cig.
  38. məžeráti, -ȃm, vb. impf. 1) blinzeln, C.; — 2) m. se, glimmen: oglje se mežera, Železniki ( Gor.).
  39. mẹžę́vən, -vna, adj. = muževen, saftend (von Bäumen), Cig., Jan.; — prim. mezga.
  40. məžę̑vnica, f. das Flugloch am Bienenstock, Jan., Glas.; (mežȃłnica?).
  41. məžgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blinzeln, Guts., Mur., Cig., Jan., C., Mik.
  42. məžíkanje, n. das Blinzeln; das Augenspiel, Jan.
  43. məžíkati, -am, vb. impf. blinzeln; winken, SlN.- C.
  44. məžíkav, adj. blinzelnd, Jan.
  45. məžíkavəc, -vca, m. der Blinzler, Jan., Bes.
  46. məžíkniti, -ı̑knem, vb. pf. blinzelnd blicken, Jan. (H.).
  47. məžı̑rək, -rka, m. mežirki se mi delajo, es wird mir dunkel vor den Augen, C., Mik.
  48. məžı̑rka, f. mežirko igrati, blinde Kuh spielen, Cig.
  49. mẹ́žiti, * -im, vb. impf. 1) zur Zeit des Saftganges die Rinde von einem Zweig, Ast so ablösen, dass sie ganz bleibt, BlKr.- Mik.; — 2) Weiches niedertreten (Gras u. dgl.), SlGor.- C.; austreten: m. zelje v kadi, m. proso, Rogatec- C.; — 3) m. se, Saft bekommen, saften, Cig., Jan.; drevje se meži, Cig.
  50. məžkáti, -ȃm, vb. impf. = mežikati, blinzeln, Cig., C.
  51. mə̀žkniti, -nem, vb. pf. blinzelnd blicken, SlN.- C.
  52. məžkováti, -ȗjem, vb. impf. blinzeln, C.
  53. məžkráti, -ȃm, vb. impf. blinzeln, Bes.; — einen zitternden Schein von sich geben, flimmern: sveče so mežkrale, Bes.
  54. mežljanína, f. verworrene Fäden, Cig.; verfilztes Zeug, Cig.; — prim. meželj 2).
  55. 1. mežljáti, -ȃm, vb. impf. verwirren (beim Garnwinden), M.
  56. 2. məžljáti, -ȃm, vb. impf. blinzeln, C.
  57. məžljı̑vəc, -vca, m. der Blinzler, C.
  58. mę́žnar, -rja, m. = cerkovnik, der Messner; — iz nem.
  59. mę́žnarica, f. cerkovnikova žena.
  60. mežnarı̑ja, f. cerkovnikova hiša ali služba.
  61. mežnáriti, -ȃrim, vb. impf. za cerkovnika biti.
  62. məžníca, f. das Augenlid, C.
  63. məžǫ̑čnik, m. der Blinzler, C.
  64. məžočnják, m. der Blinzler, C.
  65. məžúr, -úrja, m. das Bild, das sich in den Augen bildet, wenn man sie schließt, nachdem man in die Sonne geschaut hat, Kr.- Valj. (Rad).
  66. məžȗra, f. češpljevec, kuhane češplje z narezanim kruhom, Kr.- Valj. (Rad).
  67. məžúrati se, -am se, vb. impf. zusammenschrumpfen, runzelig werden, Cig.
  68. məžúrək, -rka, m. 1) megla pred očmi, ako človeka slabost prime: "m. se mi je naredil", Krn- Erj. (Torb.); — 2) = mežur, M.
  69. məžúrkanje, n. das Blinzeln, Jan.
  70. məžúrkati, -am, vb. impf. blinzeln, Cig., Jan., C.
  71. məžúrkav, adj. blinzelnd, Jan.
  72. mı̑, pron. wir.
  73. mícati, -mı̑cam, vb. impf. = mikati, rücken, bewegen, Trst. (Let.); — m. se, sich bewegen, Prip.- Mik.
  74. mìcən, -cəna, adj. kleinwinzig, Mur., Cig., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik., SlGor.; — miceno, sehr wenig, Cig.; — prim. mičkin.
  75. mìcənək, -nka, adj. kleinwinzig, Mur.
  76. mìcicən, -cna, adj. = micen, C.
  77. mìckən, -əna, adj. kleinwinzig, Cig., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  78. 1. míčən, -čna, adj. reizend, interessant, Cig., Jan., C., Mik., nk.
  79. 2. míčən, -čna, adj. weich: mično sadje, mürbes, abgelegenes Obst, Guts.; — milde, sanft, Guts., Jarn.; — nam. mečen?
  80. mìčikən, -kna, adj. sehr klein, Mik.
  81. mìčinək, -nka, adj. kleinwinzig, mičinko, ganz wenig, Celjska ok.
  82. mìčkən, -əna, adj. sehr klein, Cig., Jan., C.
  83. mìčkin, adj. sehr klein, Štrek., Volče- Erj. (Torb.); mičkino, sehr wenig, Cig.; — prim. it. miccino, miccichino, wenig, ein bisschen, Mik. (Et.).
  84. mičljìv, -íva, adj. = 1. mičen, niedlich, Guts., Mur.
  85. míčnost, f. der Reiz, die Interessantheit, Cig. (T.), M., nk.
  86. mı̑dva, mę̑dvẹ, pron. wir zwei.
  87. mı̑g, m. der Augenwink, Cig., M., C., ogr.- Mik.; der Augenblick, Mur., Cig.
  88. míga, f. die Augenwimper, Mur., C., jvzhŠt.
  89. migáč, m. neka užitna goba, Hal.- C.
  90. mígalica, f. das Zittergras (briza), Jan. (H.).
  91. mígalọ, n. der Winker ( zaničlj.), Cig.
  92. míganje, n. das Winken mit den Augen; — das Hinundherbewegen; — das Wimmeln, M.
  93. mígati, mı̑gam, vb. impf. 1) kleine Bewegungen machen: mit den Augen winken; z roko, s prstom m., winken; z ramami m., mit den Achseln zucken; z repom m., wedeln; osel miga z ušesi; — sich bewegen, mezinec na roki miga; ušesa mu migajo; — 2) funkeln, M.; — wimmeln, M.
  94. mígavəc, -vca, m. 1) der einen Theil des Körpers fortwährend bewegt, Mur.; — 2) der Winker, Jan., Valj. (Rad); — 3) das Uhrpendel, SlN.- C.
  95. mígavka, f. die Augenwimper, C.
  96. mı̑gavt, m. ein unruhiger Mensch, Mik.
  97. mı̑gəljčək, -čka, m. dem. migljec; — pozlačene ali posrebrene rese na pirhih, Gor.- Levst. (M.).
  98. migetȃłka, f. die Flimmerzelle, das Flimmerhaar, Erj. (Som.).
  99. migetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = megetati; 1) kleine, schnelle Bewegungen machen: z očmi m., mit den Augen blinzeln, zwinkern, Mur., C.; — 2) flimmern: migeta mi pred očmi, Vrt.; — schimmern, Cig.; zvezde migetajo, Let.; nebo migeta od zvezd, C.
  100. migę̑təc, -tca, m. der Schimmer, C.

   1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA