m (21.901-22.000)

21901. doríniti, -rı̑nem, vb. pf. schiebend gelangen, erreichen.
21902. dorísati, -rı̑šem, vb. pf. fertig zeichnen, Cig.
21903. dorǫ́biti, -im, vb. pf. mit dem Säumen fertig werden.
21904. dorojíti, -ím, vb. pf. aufhören zu schwärmen.
21905. dosadíti, -im, vb. pf. 1) mit dem Setzen (von Pflanzen u. dgl.) fertig werden, C.; — 2) hinzupflanzen, Cig.
21906. dosę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) langen, erreichen; otrok ne doseže do mize; oko od zemlje do visoke zvezde hitro s pogledom doseže, Bas.; z roko lahko dosežem jabolka; — z umom d., erfassen, Cig. (T.); tega ne doseže moja glava, das geht über meine Fassungskraft hinaus, Cig.; — erlangen, erreichen; vse doseže, kar hoče; to hočem d., das ist mein Ziel, Cig.; — 2) hinreichen, vzhŠt.- C.; — auskommen: z drvi bom vso zimo dosegel, Fr.- C.; (po nem. "langen").
21907. dosẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) absitzen; d. svojo kazen v ječi, Cig.; — 2) (po nem.) ersitzen, Vrt., Rec.
21908. dosedobę̑, adv. = do se dobe, bisher, C.; — prim. doba.
21909. dosèg, -sę́ga, m. d. električne iskre, die Schlagweite, V.-Cig.; pogl. dosežaj.
21910. dosę̑ga, f. die Erreichung, die Erlangung, Jan., M., C., DZ., nk.
21911. dosę́gati, -am, vb. impf. ad doseči; 1) erreichen; sovražnika dosegati s topovi, Cig.; — erlangen, Cig., Jan., nk.; — 2) "langen", auskommen, d. s čim, C.; prim. doseči 2).
21912. dosę̑gljaj, m. so weit man mit der Hand langt: roča visita za dosegljaj visoko, Telov.
21913. dosę́gniti, -sę̑gnem, vb. pf. = doseči, Mur., vzhŠt.
21914. dosegováti, -ȗjem, vb. impf. ad doseči; = dosegati, Mur., Jan.
21915. dosẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) das Säen beenden; za letos smo dosejali, je dosejano, Mik.; — 2) dazusäen, nachsäen.
21916. dosẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. das Hacken beenden.
21917. dosę̑łəc, -łca, m. der Einwanderer, der Colonist, Cig. (T.), DZ.; najvažnejši in najboljši del doselcev so gotovo duhovniki, Slovan.
21918. doséliti se, * -sę̑lim se, vb. pf. einwandern, Cig. (T.); pravih Hrvatov se je tega stoletja na Dolenjsko le malo doselilo, Slovan.
21919. doseljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad doseliti se; einwandern, DZ.
21920. dosəsáti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu saugen, Cig.
21921. dosẹ́vati, -am, vb. impf. ad dosejati.
21922. dosẹ̑vək, -vka, m. die Nebensaat, Cig.
21923. dosę́zati, -am, vb. impf. = dosegati, nk.
21924. dosežȃj, m. dalja, do koder kdo doseže; d. električne iskre, die Schlagweite des elektrischen Funkens, Cig. (T.); — pren. der Bereich, Cig. (T.); — die Tragweite, Jan., Zora.
21925. dosę̑žba, f. = dosega, Cig., M.
21926. dosę̑žək, -žka, m. kar kdo doseže: die Errungenschaft, Cig., Nov.- C.
21927. dosihdȏb, adv. = dosihmal, Cig.
21928. dosijáti, -sı̑jem, vb. pf. mit den Lichtstrahlen erreichen: solnce je dosijalo do otroka, pod drevesom sedečega.
21929. dosìp, -sípa, m. kar se dosiplje: trockene Fülle, Mur., Cig., Mik.
21930. dosípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad dosuti; zuschütten; (— vb. pf. = dosuti, Št.).
21931. dosipávati, -am, vb. impf. = dosipati, zuschütten; (— vb. impf. ad dosipati, Št.).
21932. dosipováti, -ȗjem, vb. impf. = dosipavati.
21933. dosivẹ́ti, -ím, vb. pf. vollständig grau werden: dosivljena brada ( nam. dosivela), Vod. (Pes.).
21934. doskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) springend gelangen, erreichen; — 2) das Springen beendigen.
21935. doskakljáti, -ȃm, vb. pf. 1) hüpfend gelangen, erreichen; — 2) das Hüpfen beenden.
21936. doskočȃj, m. = doskok 1), Cig. (T.).
21937. doskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. bis zu einem Ziele springen, im Sprunge erreichen; zaganjajo se, a le malokateri doskoči, Str.
21938. doskòk, -skǫ́ka, m. 1) die Sprungweite, Cig. (T.); — 2) der Niedersprung, Telov.
21939. doskopáriti, -ȃrim, vb. pf. auskargen, Cig.
21940. doskúsiti, -kȗsim, vb. pf., pogl. doizkusiti.
21941. doslẹ̑, adv. bisher, bisjetzt, Mur., Cig., Mik.
21942. doslẹ̑dək, -dka, m. die Folge, die Consequenz, Jan., C.
21943. doslẹ́dən, -dna, adj. folgerichtig, consequent, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
21944. doslẹ́dnost, f. die Folgerichtigkeit, die Consequenz, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
21945. doslẹ́jən, -jna, adj., Jan., M.; pogl. doslenji.
21946. doslẹpáriti, -ȃrim, vb. pf. nehati slepariti, ausgaunern, Cig.
21947. doslíšati, -slı̑šim, vb. pf. (einen Laut) vernehmen, C.; d. jelena, durch das Gehör ausfindig machen (verhören), Cig.
21948. doslovẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) njegovo ime je doslovelo do nas, der Ruhm seines Namens gelangte bis zu uns; — 2) aufhören berühmt zu sein.
21949. doslȗžək, -žka, m. der Dienstabschied, Jan.
21950. doslúženəc, -nca, m. der Ausgediente, Cig., Jan.; — po nem.
21951. doslúžiti, -im, vb. pf. ausdienen, aufhören zu dienen; vojaščino d., beim Militär ausdienen; — doslužen ( nam. dosluživši), Jan., nk.; — bis zu einer gewissen Zeit dienen: hlapec ne bo leta doslužil, Pjk. (Črt.).
21952. dosǫ́diti, -im, vb. pf. 1) aufhören zu richten; — ein endgiltiges Urtheil schöpfen, C.; endgiltig entscheiden: o tem še ni dosojeno, Erj. (Torb.); — 2) = prisoditi, Cig. (T.), Let.
21953. dosolíti, -ím, vb. pf. 1) das Salzen beenden; — 2) nachsalzen, Z.
21954. dosopíhati, -am, vb. pf. keuchend erreichen; d. do doma; — d. do 50. leta, C.
21955. dosorẹ̑, adv. bis zu dieser Stunde, Mur., Jan., Mik.
21956. dospẹ́lost, f. die Fälligkeit: dan (rok) dospelosti, der Fälligkeitstag (-termin), DZ.
21957. dospẹ́niti, -spẹ̑nem, vb. pf. = dospeti, C.
21958. dospẹ̑tək, -tka, m. 1) die Einholung, M.; — 2) das Erreichte, der Erfolg, C.
21959. dospẹ́ti, -ẹ̑m, vb. pf. 1) gelangen: d. do vrha, M.; erreichen, C.; dospeti gozda, den Wald erreichen, Vrt.; jezikoslovstvo še ni dospelo tacega vrhu, da bi vsaka stvar uže bila gotova, Levst. ( LjZv.); — einholen, C.; — pren. opravilo je dospelo dotle, das Geschäft ist soweit gediehen, DZ.; — 2) den Bestimmungsort erreichen, eintreffen, einlaufen, Cig., Jan., nk.; pritožbe, dospele do občinskega sveta, an den Gemeinderath einlangende Beschwerden, DZkr.; — 3) fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); — 4) reif werden, C.; — 5) langen, ausreichen, C.; auskommen, C.; — tudi: dospẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad); dospèm, Kr.- Valj. (Rad).
21960. dospẹ́vati, -am, vb. impf. ad dospeti; 1) gelangen: d. v muke peklenske, ne d. k stalnemu veselju, kajk.- Valj. (Rad); za del d., zutheil werden, kajk.- Valj. (Rad); — erreichen, Habd.- Mik.; — 2) fällig werden (o menicah), Cig. (T.); — 3) ausreichen, SlN.- C.
21961. dósta, adv. = dosti, Mur., Cig., Jan., C.
21962. dostȃja, f. der Umstand, C.
21963. dostȃjati, -jam, -jem, vb. impf. 1) ausstehen, aushalten, bestehen, Cig., M.; — (Schläge) bekommen, Štrek.; — 2) genügen, Cig. (T.), ( hs.); — 3) d. se, zugehören, zufallen: d se koga, ogr.- C.; — gebüren: pazka se deteta dostaja, ogr.- Valj. (Rad); sich ziemen, ogr.- C.; liki se dostaja svetcev, ogr.- Valj. (Rad); dostaja se spolniti nam vso pravico, ogr.- Valj. (Rad); — angehen, betreffen, Levst. (Zb. sp.); kar se mene dostaja, ogr.- C., Mik.; kar se slave dostaje, Erj. ( LjZv.); — prim. dostati.
21964. dostȃnək, -nka, m. das Aushalten: tu mi ni dostanka, hier kann ich nicht bestehen, C.; das Auskommen, C.
21965. dostáti, * I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.
21966. dostȃva, f. die Ergänzung, Jan.; der Ersatz, Guts., Jarn.; d. vojaških konj za konjico, die Remontierung, Cig.
21967. dostȃvək, -vka, m. der Zusatz; s tem dostavkom, mit diesem Zusatze.
21968. dostávən, -vna, adj. Ergänzungs-: dostavni konj, das Remontepferd, Cig.
21969. dostáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) aufhören Bauten aufzuführen; dostavili smo; — 2) (zur Ergänzung) hinzufügen; d. nekoliko besed; — 3) zustellen: pismo d., nk.; (po rus.) liefern, Cig. (T.).
21970. dostávljati, -am, vb. impf. ad dostaviti; 1) (zur Ergänzung) hinzufügen; — d. vojaške konje, remontieren, Cig.; — 2) zustellen, nk.
21971. dostȃvnik, m. der Stellwagen, Jan., Navr. (Let.); — rus.
21972. dósti, adv. 1) genug; d. kruha imeti; d. je, genug! — in genügendem Maße, ziemlich; d. dober, d. pravičen; — 2) = veliko, mnogo, Mur., Cig., Jan., C.; d. otrok, Cig.; (dosti, viel, zadosti, genug), Goriš.; (pomni: dostim ljudem, v dostih mestih, C.; dostih src, Schönl.; z dostimi besedami, Trub.- Mik.).
21973. dostíči, -stížem, vb. pf. erreichen, Jurč. (Tug.); — hs.
21974. dostígniti, -stı̑gnem, vb. pf. = dostiči, M., nk.
21975. dóstikrat, adv. genug oft; — oftmals.
21976. dóstikratən, -tna, adj. oftmalig, Mur., Jan.
21977. dostláti, -stę́ljem, vb. pf. 1) das Streuen beenden; — 2) Streu hinzufügen, M.; pezdirja dostelji, Valj.- Jan. (Slovn.).
21978. dostojȃnstvənik, m. der Würdenträger, C., nk.; — hs.
21979. dostojȃnstvọ, n. die Würde, Cig., nk.; ta gospod je po svojem dostojanstvu duhovnik, Levst. (Nauk); — hs.
21980. dostǫ́jən, * -jna, adj. 1) angemessen, C.; dostojno znanje, Levst. (Močv.); geziemend, anständig, Mur., Cig., Jan., C., nk.; — 2) tauglich: d. k čemu, Meg., Boh.; — 3) würdig, Cig., Jan., nk.; hvale d., lobenswert, ogr.- C.; vere d., glaubwürdig, Navr. (Let.).
21981. dostǫ̑jnik, m., Cig., Jan., C.; pogl. dostojanstvenik.
21982. dostǫ́jnost, * f. 1) der Anstand, die Würde, Meg., Guts., Jan., Cig., Levst. (Nauk); brez dostojnosti, würdelos, Cig.; — 2) die Würdigkeit, Cig., Jan.
21983. dostòp, -stǫ́pa, m. der Zutritt, Mur., nk.
21984. dostoríti, -ím, vb. pf. nachträglich thun, nachholen: kar smo zamudili, treba nam je skoraj dostoriti, Str.
21985. dostrážiti, -strȃžim, vb. pf. aufhören Wache zu stehen, Cig.
21986. dostrẹlíti, -ím, vb. pf. bis zu einem Ziele schießen, M.
21987. dostrẹ́ljati, -am, vb. pf. das Schießen beenden.
21988. dostríči, -strížem, vb. pf. die Schur beenden, M.
21989. dostrójiti, * -im, vb. pf. fertig gerben; dostrojen, lohgar, Cig.
21990. dosúkati, -kam, -čem, vb. pf. zuende drehen, Cig.
21991. dosušíti, -ím, vb. pf. 1) das Trocknen, Dörren beenden; — 2) nachdörren, Cig.
21992. dosúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. ergänzend hinzuschütten, nachschütten.
21993. dosvẹdǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. bezeugen, ogr.- C.; den Nachweis liefern, DZ.; dosvedočeni letni račun, documentierte Jahresrechnung, DZ.; dosvedočen dolg, eine festgestellte Schuld, DZ.
21994. dosvẹdočljìv, -íva, adj. vollbeweisend: dosvedočljivo pismo, vollbeweisende Urkunde, DZ.
21995. dosvobodíti, -ím, vb. pf. = dovoliti, C.
21996. došantáti, -ȃm, vb. pf. hinkend gelangen.
21997. doščéniti, * -ščę̑nem, vb. pf. mit dem Finger der Hand völlig umfassen: komaj doščene, Tolm.
21998. došę́stek, * -stka, m. = prihod, Habd.- Mik., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
21999. došíti, -šı̑jem, vb. pf. das Nähen beenden; nocoj sem došil, Jurč.; d. kaj, etwas fertig nähen.
22000. došívati, -am, vb. pf. = došiti, vzhŠt.- DSv.

   21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101 22.201 22.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani