Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (21.701-21.800)

  1. dołgóta, f. = dolgost, Mur., Cig., Jan.
  2. dołgotŕpən, -pna, adj. 1) lange anhaltend, langwierig, C.; — 2) langmüthig, Cig.
  3. dołgotȓpje, n. die Langmuth, Cig. (T.); — stsl.
  4. dołgotrpljìv, -íva, adj. langmüthig, C.
  5. dołgotrpljívost, f. die Langmuth, C.
  6. dołgotŕpnost, f. die Langmuth, Cig. (T.).
  7. dołgoùh, -úha, m. der Langohr, Cig., C.
  8. dołgoùh, -úha, adj. langöhrig, Cig., Jan., M.
  9. dołgoȗšəc, -šca, m. der Langohr, n. pr. o zajcu, Levst. (Zb. sp.), o oslu, Bes.
  10. dołgovȃnje, n. 1) das Schuldigsein: ausständige Schulden, Cig.; v dolgovanju imeti, in Schuldforderungen besitzen, Litija- Svet. (Rok.); — 2) der Handel, die Angelegenheit, Dict., ogr.- C.; dolgovanje pred Boga prinašati, Dalm.; dolgovanje s kom imeti, mit jemandem zu thun, zu schaffen haben, Trub.; der Rechtshandel, Meg., Dict.; imeti kako d. in pravdanje, Dalm.; — 3) = reč: drmožje in druga lehka dolgovanja, ogr.- Valj. (Rad).
  11. dołgovàt, -áta, adj. länglich, Mur., Mik., Hip. (Orb.); obraza je bil dolgovatega, Cv.
  12. dołgováti, -ȗjem, vb. impf. 1) schulden, schuldig sein, Jan., Cig. (T.), C., M., nk.; — 2) handeln, Geschäfte machen, Meg.
  13. dołgovę̑znik, m. = dolgovezen človek, Lašče- Erj. (Torb.), Jurč.
  14. dołgovína, f. dolgovina in imovina, Soll und Haben, h. t.- Cig. (T.); pisati v dolgovino, belasten, DZ.
  15. dȏłgši, adj. compar. ad dolg; — prim. dolg.
  16. dóli, adv. 1) unten; tam doli; — 2) hinab, herab, Jan., Trub., Dalm.; doli iti, Dalm.; doli sneti, Krelj; doli pasti, Dict.; (govori se navadno: dol').
  17. dolìč, -íča, m. kleines Thal, Fr.- C., ogr.- Valj. (Rad).
  18. doliják, m. der Füllkrug, das Füllschaff, Fr.- C.
  19. dolijȃłnik, m. = dolijak, C.
  20. dolíjanje, n. das Zugießen, Mur.
  21. dolíjati, -am, vb. impf. ad doliti; = dolivati, zugießen, füllen, Mur., Cig.
  22. dólika, adv. = dolikaj (dolka), Mik.
  23. dolı̑kati, -am, vb. pf. fertig glätten, auspolieren, Cig.; — die letzte Feile anlegen ( stil.), Cig. (T.).
  24. dolikávati, -am, vb. impf. ad dolikati, Cig. (T.).
  25. dolı̑nar, -rja, m. der Thalbewohner, Cig., Jan., Hal.- C.
  26. dolínast, adj. voll Thäler, Mur.; — voll Vertiefungen, uneben, Cig.
  27. dolı̑nčica, f. dem. dolinka 2); das Thälchen.
  28. dolı̑nəc, -nca, m. der Thalbewohner, Cig., Jan., LjZv., Greg.
  29. dolínica, f. dem. dolina.
  30. dolı̑nka, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je zemlja posedla, Dol.- LjZv.
  31. dolíti, -líjem, vb. pf. dazugießen, zufüllen, nachgießen; dolij še malo, da bo poln sod.
  32. dolı̑v, m. der Nachguss, die Fülle, Mur., Cig., C., Mik.; na doliv veliko vina gre, C.; — der Füllwein, SlGor.- C.; — tudi dóliv, Mur., vzhŠt.
  33. doliváč, m. das Füllgefäß, Cig.
  34. dolívati, -am, vb. impf. ad doliti; dazugießen, nachfüllen; že dolgo dolivamo, pa neče poln biti sod.
  35. dolı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, Valj. (Rad).
  36. dolı̑vka, f. 1) das Füllgefäß, Mur., C.; — 2) der Füllwein, Cig.
  37. dolj, adv., C., pogl. doli; tako tudi: doljka, doljkaj, doljta, nam. dolika, itd., vzhŠt.- C.
  38. doljàn, -ána, m. der Thalbewohner, (dolan) C., Ravn.
  39. doljánəc, -nca, m. 1) der Thalbewohner, SlGor.- C.; (dolanec) Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art Birne, SlGor.- C.
  40. doljánka, f. 1) die Thalbewohnerin (dolanka), Mur., Cig., Mik.; — 2) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  41. doljánski, adj. unterländisch, Mur.
  42. dọ̑ljnji, adj. unten befindlich, der untere, Unter-; doljnji in gornji del; (piše se tudi: dolnji; toda ne govori se: dołnji; menda iz: dolenji [dol'nji]).
  43. dolka, adv., Mik., pogl. dolika.
  44. dolǫ́čanje, n. das Bestimmen, nk.
  45. dolǫ́čati, -am, vb. impf. ad določiti: bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., C., nk.; določati, da kaka stvar bodi tako, a ne drugače, Levst. (Nauk).
  46. dolǫ̑čba, f. die Bestimmung, Jan., nk.
  47. dolǫ̑čək, -čka, m. die Definition, C.
  48. dolǫ́čən, -čna, adj. 1) bestimmbar, Cig. (T.); — 2) bestimmt, präcise, Mur., Cig., Jan., nk.; določni naklon, der Indicativ, Jan.
  49. določénost, f. die Bestimmtheit, Cig. (T.).
  50. določevȃnje, n. das Bestimmen, die Bestimmung, Cig. (T.), nk.
  51. določeváti, -ȗjem, vb. impf. ad določiti; bestimmen, festsetzen, Jan., nk.
  52. določíłən, -łna, adj. 1) bestimmend, Bestimmungs-, Cig., nk.; — 2) peremptorisch, Cig.
  53. določı̑łnica, f. beseda d., das Bestimmungswort, Cig. (T.).
  54. določílọ, n. die Bestimmung, Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), nk.; prehodno d., die Uebergangsbestimmung, DZ.; zvršitveno d., die Vollzugsbestimmung, DZ.; — die Definition, Jan.
  55. določı̑təv, -tve, f. die Bestimmung, nk.
  56. dolǫ́čiti, -lǫ́čim, vb. pf. bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., nk.; — definieren, Jan., C.
  57. dolǫ̑čnik, m. der Indicativ, Cig., Jan.
  58. dolǫ́čnost, f. die Bestimmtheit, Cig., Jan., C.
  59. dolov, adv. = doli, Guts. (Res.)- Mik. (V. Gr. I. 328.).
  60. doložíti, -ložím, vb. pf. dazu legen, nachlegen; d. nekoliko polen v peč, da bi bolj gorelo; d. nekaj goldinarjev, da je svota kupcu po volji.
  61. dólu, adv. hinab, Mur., C., nk.; — prim. stsl. dolu.
  62. dolúpiti, -im, vb. pf. mit dem Schälen fertig werden.
  63. dolžȃva, f. die Länge, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); miljska d., die Meilenlänge, DZ.; izbirati samo po dolžavi, Zv.
  64. dolžȃvən, -vna, adj. Längen-: dolžavno razmerje, DZ.
  65. dȏłže, adv. compar. ad dolgo, = dalje (länger), C., M., vzhŠt.; d. več, C., d. bolje, Raič (Slov.), immer mehr; najdolže, am längsten, vzhŠt.
  66. dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.
  67. dolžı̑čək, -čka, m. dem. dolžič; eine kleine Schuld, Vrt.
  68. dołžína, f. die Länge; zemljepisna d., geographische Länge, Jes.
  69. dołžíti, -ím, vb. impf. 1) beschuldigen; d. koga, da je tat; d. koga nehvaležnosti; d. koga, einen Argwohn gegen jemanden hegen, C.
  70. dołžı̑vəc, -vca, m. der Beschuldiger.
  71. dołžníca, f. die Schuldnerin; — ostanem tvoja d., ich bleibe deine Schuldnerin, ich bleibe dir sehr verbunden.
  72. dołžník, m. der Schuldner; — der Verpflichtete, DZ.; ostanem tvoj d., ich bleibe dir sehr verbunden.
  73. dołžnọ̑st, f. die Schuldigkeit, die Pflicht; moja d. je, es ist meine Pflicht; v dolžnost si štejem, ich halte es für meine Pflicht.
  74. dołžnọ̑stca, f. dem. dolžnost; eine kleine Pflicht, Ravn.
  75. dǫ̑n, m. hallender Ton, Cig., Jan.; dumpfer Laut, das Dröhnen, C.; Belina in Čarta Razlega se don, Vod. (Pes.); — prim. doneti.
  76. donasípati, -pljem, vb. impf. ad donasuti; nachschottern: v začetku je cesto močneje in češče donasipati, Levst. (Cest.).
  77. donašáč, m. der Zuträger, C.
  78. donȃšati, -am, vb. impf. ad donesti; zubringen, Cig., Jan.; — bringen, eintragen, tragen, Cig., Jan., Dol.; — mit sich bringen: red bi donašal, Raič ( Let.).
  79. donašȃvəc, -vca, m. der Zubringer, Cig., Jan.; — pren. der Zuträger: šeptavi d., C.
  80. donȃšək, -ška, m. to, kar zemljišče donaša, das Erträgnis, Dol.
  81. dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.
  82. dǫ̑ndati, -am, vb. impf. faulenzen, C., Z.
  83. dǫ̑ndəc, -dca, m. der Tölpel, Z., C.; — prim. donda.
  84. donę́čnost, f. die Volltönigkeit: dopadala se je pesen po svoji donečnosti, Zv.; — prim. doneti.
  85. donẹ̑nje, n. das Hallen, das Dröhnen, Mur., Cig., nk.
  86. donȇsək, * -ska, m. 1) der Beitrag, Cig., Jan., nk.; — 2) der Ertrag, Jan.; prim. donašek.
  87. donésti, -nésem, vb. pf. 1) zu einem Ziele bringen: moja puška ne donese, trägt nicht bishin, Z.; — 2) dazubringen: donesi detelje, krava je še nima dosti; — 3) aufhören Eier zu legen: kokoš je donesla; — 4) d. se, abgenutzt werden, Št.- C.; — 5) (po hs.) = prinesti, Cig., Jan., nk.
  88. donẹ́ti, -ím, vb. impf. hallend tönen, dröhnen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik., Kos., nk.; ( Levstik meni, da je ta beseda tujka; prim. LjZv. I. 572.).
  89. donẹ́vati, -am, vb. impf. zu hallen pflegen, Jan., Zora.
  90. donòs, *** -nǫ́sa, m. 1) die Hinterbringung, Cig.; — 2) der Ertrag, DZ., Nov.
  91. donósiti, -nǫ́sim, vb. pf. zuende tragen: (ein Kind) austragen, Cig.; žena je donosila, die Frau ist der Entbindung nahe, Z.; abtragen: obleka je donošena, Cig.
  92. dooráti, -órjem, vb. pf. zuende ackern, mit dem Ackern fertig werden.
  93. dopàd, -páda, m. 1) der Einfall (der Lichtstrahlen), h. t.- Cig. (T.); — 2) = dopadanje, Mur.
  94. dopádanje, n. das Wohlgefallen, Dict., Jan., Dalm., Kast., nk.
  95. dopádati, -pȃdam, vb. impf. tudi: dopadati se, gefallen, Cig., Jan., nk.; — prim. dopasti.
  96. dopȃdək, -dka, m. 1) das Contingent, Cig. (T.); — 2) das Wohlgefallen, C.
  97. dopásti, -pádem, vb. impf. tudi: dopasti se, gefallen; po nem. "gefallen" narejena, med narodom sploh navadna beseda.
  98. dopásti, -pásem, vb. pf. das Weiden beenden; letos smo dopasli, Z.
  99. dopéči, -péčem, vb. pf. mit dem Backen, Braten fertig werden; komaj smo vse dopekli.
  100. dopeljáti, -peljȃm, -pę́ljem, vb. pf. zuführen, zufördern, Cig.

   21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001 22.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA