m (21.648-21.747)

21648. dolẹtávati, * -am, vb. impf. ad doleteti; — zufliegen; mnogo je že ptic po drevju, pa še vedno druge doletavajo.
21649. dolȇtək, * -tka, m. kar koga doleti, das Geschick, C.
21650. dolẹ́tən, -tna, adj. volljährig, großjährig, Mur., Cig., Jan., Svet. (Rok.), ogr.- C.; doletni sinovi, nk.; doletna starost, das Alter der Großjährigkeit, DZ.; — erwachsen: doletna ženica, Navr. (Let.).
21651. doletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) fliegend gelangen, erreichen; d. do obrežja; d. koga, fliegend einholen; — 2) d. koga, jemandem zutheil werden; tudi mene bo doletela kaka mrvica, dabei wird auch für mich etwas abfallen; Prat'karja časi Tud' kaj doleti, Vod. (Pes.); — zustoßen, C.
21652. doletẹ́vati, -am, vb. impf. = doletevati, Jan.
21653. dolẹtováti, -ȗjem, vb. impf. = doletavati.
21654. dolẹ̀v, -lẹ́va, m. = doliv, die Fülle, Danj.- Mik.; der Füllwein (= polnež), SlGor.- C.
21655. dolẹ́vati, -am, vb. impf. = dolivati, Štrek.
21656. dȏłg, -ȃ, m. die Schuld: die Verbindlichkeit; obljuba dolg dela, versprechen macht Schuld; die Geldschuld; dolgove delati; ves je v dolgeh, er ist ganz verschuldet, Cig.; na dolg vzeti, dati, auf Borg nehmen, geben, Cig., C.; na dolg obtežavati, zu Lasten belegen, DZ.; imeti denar na dolgu, Cig., po dolgu, C., M., Geld zu fordern haben; — die wirkende Ursache: ne delajte mojega dolga, gebet nicht mir die Schuld, Krelj.
21657. dȏłg, dółga, adj. 1) lang; dolga stran, die Langseite, Cig. (T.); po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem pade v sneg, seiner ganzen Länge nach, Jurč.; na dolgo in široko razlagati, weitschweifig erklären; — 2) langdauernd; dolga bolezen gotova smrt; dolgo ( acc. f.) zvoniti = vabiti, Polj.; dolga izpoved, die Generalbeichte, Cig., C.; dolgo (časa), lange Zeit; črez dolgo, nach einer langen Weile; dolgo ga ni, er kommt lange Zeit nicht; tega je že dolgo, seitdem ist schon eine geraume Zeit verstrichen; — compar. daljši; (dolgši, vzhŠt., jvzhŠt.; tudi: dolžji, Št.- C.; dolglje = dalje časa, jvzhŠt.).
21658. dȏłga, f. ovčje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
21659. dołgáč, m. = dolgan, dolgin, C., Z., Zora.
21660. dołgàn, -ána, m. langgestreckter Mensch, Cig., M., C., Valj. (Rad), LjZv.
21661. dȏłgež, m. = dolgin, Cig., Mik.
21662. dołgı̑n, m. langgestreckter Mensch.
21663. dołgljàt, -áta, adj. länglich, C., M.
21664. dołgobrȃdəc, -dca, m. der Langbart, Cig.
21665. dołgočásiti se, -čȃsim se, vb. impf. sich langweilen.
21666. dołgočȃsnik, m. der Langweilige, Cig.
21667. dołgočásovati, -ujem, vb. impf. Langweile haben, M., C.; Bi noč ti dolgočas'vala, Npes.-K.
21668. dołgodlȃkež, m. langhaariges Thier, Bas.
21669. dołgoglȃvəc, -vca, m. der Langkopf (dolichocephalus), Erj. (Som.).
21670. dołgohlȃčnik, m. der lange Hosen trägt: suhopet dolgohlačnik, Str.
21671. dołgojezı̑čnež, m. kdor ima dolg jezik, SlN.
21672. dołgokljȗnəc, -nca, m. dolgokljunci, Langschnäbler, Cig. (T.).
21673. dołgokràk, -kráka, m. (ptiči) dolgokraki, Stelzenvögel (grallatores), Cig. (T.).
21674. dołgokrı̑łəc, -łca, m. dolgokrilci, Langflügler (longipennes), Erj. (Ž.).
21675. dołgolȃsəc, -sca, m. der Langhaar, Jan., Mik.
21676. dołgolíčən, -čna, adj. mit langem Gesichte, Jarn.
21677. dołgolı̑čnik, m. dolgoličen človek, DSv.
21678. dołgonòs, -nǫ́sa, m. = dolgonosek, Pirc.
21679. dołgonòs, -nǫ́sa, adj. langnasig, Habd., Dict., Cig., Jan., Mik.
21680. dołgonǫ̑səc, -sca, m. = dolgonosek, Nov.
21681. dołgonǫ̑sək, -ska, m. der Rüsselkäfer (curculio), V.-Cig.; — rus.
21682. dołgonǫ̑žəc, -žca, m. der Langbein, Cig., Jan.
21683. dołgopèt, -pę́ta, adj. langbeinig: saj si mlad in dolgopet, Vrt.; bil je strašansko dolgopet, Zv.
21684. dołgopę̑təc, -tca, m. langbeiniger Mensch; vi, dolgopetec, ki ste suhi kakor raženj, Levst. (Zb. sp.).
21685. dołgopę̑tnik, m. der Langbein, Zora.
21686. dołgopȓstnik, m. der Langfinger, LjZv.
21687. dołgorę̑pəc, -pca, m. der Langschwanz, Jan., Cig. (T.).
21688. dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.- Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.- Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda- Erj. (Torb.).
21689. dołgorę̑pnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
21690. dołgorès, -rę́sa, adj. mit langen Grannen, SlN.- C.
21691. dołgorǫ́čən, -čna, adj. dolgoročna menica, langes Papier, Cig. (T.).
21692. dołgoròk, -rǫ́ka, m. der Langhand, Cig., Jan.
21693. dołgoròk, -rǫ́ka, adj. langhändig, langarmig, Cig.
21694. dołgorǫ̑žəc, -žca, m. hrošči dolgorožci, langhörnige Käfer, Cig. (T.).
21695. dołgosẹ̑nčnik, m. dolgosenčniki, die Langschattigen, Cig.
21696. dołgọ̑st, f. die Länge; hiša meri v (na) dolgost 10 metrov; d. reke, die Stromlänge, Cig. (T.); — o času: Dolgost življenja našega je kratka, Preš.; d. dne, die Tageslänge, Cig. (T.).
21697. dołgọ̑stən, -stna, adj. Längen-; dolgostna mera, das Längenmaß, Cig. (T.), Cel. (Ar.); dolgostno povečavanje, lineare Vergrößerung, Žnid.
21698. dołgosúknjast, adj. mit langem Rock, Cig.
21699. dołgosuknjáš, m. = dolgosuknjež, C.
21700. dołgosȗknjež, m. der Langrock, Cig., Jan., Zora.
21701. dołgóta, f. = dolgost, Mur., Cig., Jan.
21702. dołgotŕpən, -pna, adj. 1) lange anhaltend, langwierig, C.; — 2) langmüthig, Cig.
21703. dołgotȓpje, n. die Langmuth, Cig. (T.); — stsl.
21704. dołgotrpljìv, -íva, adj. langmüthig, C.
21705. dołgotrpljívost, f. die Langmuth, C.
21706. dołgotŕpnost, f. die Langmuth, Cig. (T.).
21707. dołgoùh, -úha, m. der Langohr, Cig., C.
21708. dołgoùh, -úha, adj. langöhrig, Cig., Jan., M.
21709. dołgoȗšəc, -šca, m. der Langohr, n. pr. o zajcu, Levst. (Zb. sp.), o oslu, Bes.
21710. dołgovȃnje, n. 1) das Schuldigsein: ausständige Schulden, Cig.; v dolgovanju imeti, in Schuldforderungen besitzen, Litija- Svet. (Rok.); — 2) der Handel, die Angelegenheit, Dict., ogr.- C.; dolgovanje pred Boga prinašati, Dalm.; dolgovanje s kom imeti, mit jemandem zu thun, zu schaffen haben, Trub.; der Rechtshandel, Meg., Dict.; imeti kako d. in pravdanje, Dalm.; — 3) = reč: drmožje in druga lehka dolgovanja, ogr.- Valj. (Rad).
21711. dołgovàt, -áta, adj. länglich, Mur., Mik., Hip. (Orb.); obraza je bil dolgovatega, Cv.
21712. dołgováti, -ȗjem, vb. impf. 1) schulden, schuldig sein, Jan., Cig. (T.), C., M., nk.; — 2) handeln, Geschäfte machen, Meg.
21713. dołgovę̑znik, m. = dolgovezen človek, Lašče- Erj. (Torb.), Jurč.
21714. dołgovína, f. dolgovina in imovina, Soll und Haben, h. t.- Cig. (T.); pisati v dolgovino, belasten, DZ.
21715. dȏłgši, adj. compar. ad dolg; — prim. dolg.
21716. dóli, adv. 1) unten; tam doli; — 2) hinab, herab, Jan., Trub., Dalm.; doli iti, Dalm.; doli sneti, Krelj; doli pasti, Dict.; (govori se navadno: dol').
21717. dolìč, -íča, m. kleines Thal, Fr.- C., ogr.- Valj. (Rad).
21718. doliják, m. der Füllkrug, das Füllschaff, Fr.- C.
21719. dolijȃłnik, m. = dolijak, C.
21720. dolíjanje, n. das Zugießen, Mur.
21721. dolíjati, -am, vb. impf. ad doliti; = dolivati, zugießen, füllen, Mur., Cig.
21722. dólika, adv. = dolikaj (dolka), Mik.
21723. dolı̑kati, -am, vb. pf. fertig glätten, auspolieren, Cig.; — die letzte Feile anlegen ( stil.), Cig. (T.).
21724. dolikávati, -am, vb. impf. ad dolikati, Cig. (T.).
21725. dolı̑nar, -rja, m. der Thalbewohner, Cig., Jan., Hal.- C.
21726. dolínast, adj. voll Thäler, Mur.; — voll Vertiefungen, uneben, Cig.
21727. dolı̑nčica, f. dem. dolinka 2); das Thälchen.
21728. dolı̑nəc, -nca, m. der Thalbewohner, Cig., Jan., LjZv., Greg.
21729. dolínica, f. dem. dolina.
21730. dolı̑nka, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je zemlja posedla, Dol.- LjZv.
21731. dolíti, -líjem, vb. pf. dazugießen, zufüllen, nachgießen; dolij še malo, da bo poln sod.
21732. dolı̑v, m. der Nachguss, die Fülle, Mur., Cig., C., Mik.; na doliv veliko vina gre, C.; — der Füllwein, SlGor.- C.; — tudi dóliv, Mur., vzhŠt.
21733. doliváč, m. das Füllgefäß, Cig.
21734. dolívati, -am, vb. impf. ad doliti; dazugießen, nachfüllen; že dolgo dolivamo, pa neče poln biti sod.
21735. dolı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, Valj. (Rad).
21736. dolı̑vka, f. 1) das Füllgefäß, Mur., C.; — 2) der Füllwein, Cig.
21737. dolj, adv., C., pogl. doli; tako tudi: doljka, doljkaj, doljta, nam. dolika, itd., vzhŠt.- C.
21738. doljàn, -ána, m. der Thalbewohner, (dolan) C., Ravn.
21739. doljánəc, -nca, m. 1) der Thalbewohner, SlGor.- C.; (dolanec) Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art Birne, SlGor.- C.
21740. doljánka, f. 1) die Thalbewohnerin (dolanka), Mur., Cig., Mik.; — 2) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
21741. doljánski, adj. unterländisch, Mur.
21742. dọ̑ljnji, adj. unten befindlich, der untere, Unter-; doljnji in gornji del; (piše se tudi: dolnji; toda ne govori se: dołnji; menda iz: dolenji [dol'nji]).
21743. dolka, adv., Mik., pogl. dolika.
21744. dolǫ́čanje, n. das Bestimmen, nk.
21745. dolǫ́čati, -am, vb. impf. ad določiti: bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., C., nk.; določati, da kaka stvar bodi tako, a ne drugače, Levst. (Nauk).
21746. dolǫ̑čba, f. die Bestimmung, Jan., nk.
21747. dolǫ̑čək, -čka, m. die Definition, C.

   21.148 21.248 21.348 21.448 21.548 21.648 21.748 21.848 21.948 22.048  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani