m (21.601-21.700)

21601. dokopováti, -ȗjem, vb. impf. = dokopavati.
21602. dokosíti, -ím, vb. pf. das Mähen beenden; ne dokošen, unvollständig abgemäht, Cig.
21603. dokováti, -kújem, vb. pf. mit dem Schmieden fertig werden, fertig schmieden.
21604. dokraljeváti, -ȗjem, vb. pf. aufhören König zu sein, zu herrschen: dokraljeval je, es ist aus mit seinem Königthum, Cig.
21605. dokríčati, -ím, vb. pf. erschreien, Cig.
21606. dokŕstiti, -im, vb. pf. das Taufen vollenden: krščevali so in menda dokrstili, Navr. (Let.).
21607. dokrvavẹ́ti, -ím, vb. pf. zu bluten aufhören, Cig., Nov.
21608. dōktor, -rja, m. časten naslov za izobražene in učene ljudi, der Doctor.
21609. doktorānd, m. kdor se pripravlja za doktorstvo, der Doctorand.
21610. dōktorčič, m. dem. doktor; majheni doktorčič Ananija, Trub. (Post.).
21611. dokȗp, m. der Zukauf, Cig.
21612. dokupávati, -am, vb. impf. = dokupovati.
21613. dokupčeváti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Handel zu treiben; dokupčeval je, es ist aus mit seinem Handelsgeschäfte.
21614. dokúpiti, -im, vb. pf. hinzukaufen, nachkaufen.
21615. dokupováti, -ȗjem, vb. impf. ad dokupiti; hinzukaufen, nachkaufen.
21616. dokurbáti se, -ȃm se, vb. pf. aushuren, Cig.
21617. dọ̑ł, m. das Thal, die Niederung; vsak d. se bode napolnil, Trub.; globočino med dvema gorama dol zovemo, ogr.- Valj. (Rad); Črez tri gore črez tri dole, Npes.-Schein.; v dol, thalein, bergab, Dict., Cig., Jan., C.; = na dol, Cig.; vode na dol teko, Dalm.; iz dola, thalaus, Cig.
21618. dòl, adv. hinunter, Mur., Jan., Mik.; nam. doli, dolu; prim. Levst. ( LjZv. I. 572.).
21619. dọ̑la, f. neka hruška (funtarica), Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
21620. dolȃga, f. das Dazulegen, Kr.- Valj. (Rad); — eine Art der Baumveredlung (= sklad, naklad), C.
21621. dolȃgati, -am, vb. impf. ad doložiti; zulegen, nachlegen; drva dolagati v peč, da bolj gori; ne pošiljajo mu dosti denarjev, mora iz svojega žepa dolagati.
21622. dolȃjati, -am, vb. pf. 1) bellend gelangen, erreichen; — 2) ausbellen.
21623. dolàn, -ána, m., pogl. doljan.
21624. dolánəc, -nca, m., pogl. doljanec.
21625. dọ́lanji, * adj. = dolenji, Dict., Mik., Dalm.
21626. dọ̑lar, -rja, m. 1) der Thalbewohner, Cig., Jan., C.; — 2) der Strandläufer (tringa), Cig.
21627. doláziti, -im, vb. pf. kriechend gelangen, erreichen, Z., M.; korakoma d., langsam einherschreitend anlangen, Zora.
21628. dȏłb, m. eine Aushöhlung: kladni d. pri stopi, Kr.; der Einschnitt an der Anwelle für den Zapfen, Cig.
21629. dołbáč, * m. der Hohlmeißel, Mur., C.
21630. dȏłbati, -am, vb. impf. = dolbsti, Notr.- Levst. (Rok.).
21631. dȏłbəc, -bca, m. der Graveur, Cig., Jan.
21632. dółbenje, n. das Meißeln, das Aushöhlen.
21633. dołbílọ, n. der Hohlmeißel: z dolbilom dolbsti, C.
21634. dołbína, f. 1) die ausgemeißelte Höhlung, Trst. (Let.); — 2) die Nische, ZgD.; (dolblina, Cig.).
21635. dołbník, m. 1) der Meißler, Cig., C.; — 2) = dolbilo, Cig.
21636. dȏłbnja, f. das Meißeln, Cig.
21637. dołbnják, m. ein Messer zum Aushöhlen, Cig.
21638. dółbsti, -bem, vb. impf. aushöhlen, ausmeißeln.
21639. dọ̑łčək, -čka, m. dem., dol.
21640. dólẹ, adv. = doli, Mur., Mik.
21641. dọ̑łəc, -łca, m. dem. 1) dol; kleines Thal, C., M.; prijazni dolci, LjZv.; — das Grübchen, Jan.; — 2) der Bewohner der Niederung, Jarn.
21642. dọ̑łək, -łka, ( dolək), m. dem. dol, Mur.
21643. dolẹ́njəc, -njca, m. 1) der Bewohner einer niederer gelegenen Gegend, der Unterländer; — 2) veter, ki iz dolenjega kraja piše, v raznih krajih različen veter (v Halozah = Ostwind, C.); prim. zdolec.
21644. dolẹ̑nji, adj. thalwärts, niederer gelegen, der untere, Unter-; dolenja krajina, Cig.; dolenji veter = dolenjec 2), Dict., Cig.; — tudi: dọ̑lẹnji ("dulajni" Dalm., "dulanji" Dict.).
21645. dolẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. kriechend, mühsam, langsam gehend gelangen; komaj d. do hiše.
21646. dolẹ̑tanje, * n. das Zufliegen, M.
21647. dolẹ̑tati, * -am, vb. impf. ad doleteti = doletavati, M.
21648. dolẹtávati, * -am, vb. impf. ad doleteti; — zufliegen; mnogo je že ptic po drevju, pa še vedno druge doletavajo.
21649. dolȇtək, * -tka, m. kar koga doleti, das Geschick, C.
21650. dolẹ́tən, -tna, adj. volljährig, großjährig, Mur., Cig., Jan., Svet. (Rok.), ogr.- C.; doletni sinovi, nk.; doletna starost, das Alter der Großjährigkeit, DZ.; — erwachsen: doletna ženica, Navr. (Let.).
21651. doletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) fliegend gelangen, erreichen; d. do obrežja; d. koga, fliegend einholen; — 2) d. koga, jemandem zutheil werden; tudi mene bo doletela kaka mrvica, dabei wird auch für mich etwas abfallen; Prat'karja časi Tud' kaj doleti, Vod. (Pes.); — zustoßen, C.
21652. doletẹ́vati, -am, vb. impf. = doletevati, Jan.
21653. dolẹtováti, -ȗjem, vb. impf. = doletavati.
21654. dolẹ̀v, -lẹ́va, m. = doliv, die Fülle, Danj.- Mik.; der Füllwein (= polnež), SlGor.- C.
21655. dolẹ́vati, -am, vb. impf. = dolivati, Štrek.
21656. dȏłg, -ȃ, m. die Schuld: die Verbindlichkeit; obljuba dolg dela, versprechen macht Schuld; die Geldschuld; dolgove delati; ves je v dolgeh, er ist ganz verschuldet, Cig.; na dolg vzeti, dati, auf Borg nehmen, geben, Cig., C.; na dolg obtežavati, zu Lasten belegen, DZ.; imeti denar na dolgu, Cig., po dolgu, C., M., Geld zu fordern haben; — die wirkende Ursache: ne delajte mojega dolga, gebet nicht mir die Schuld, Krelj.
21657. dȏłg, dółga, adj. 1) lang; dolga stran, die Langseite, Cig. (T.); po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem pade v sneg, seiner ganzen Länge nach, Jurč.; na dolgo in široko razlagati, weitschweifig erklären; — 2) langdauernd; dolga bolezen gotova smrt; dolgo ( acc. f.) zvoniti = vabiti, Polj.; dolga izpoved, die Generalbeichte, Cig., C.; dolgo (časa), lange Zeit; črez dolgo, nach einer langen Weile; dolgo ga ni, er kommt lange Zeit nicht; tega je že dolgo, seitdem ist schon eine geraume Zeit verstrichen; — compar. daljši; (dolgši, vzhŠt., jvzhŠt.; tudi: dolžji, Št.- C.; dolglje = dalje časa, jvzhŠt.).
21658. dȏłga, f. ovčje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
21659. dołgáč, m. = dolgan, dolgin, C., Z., Zora.
21660. dołgàn, -ána, m. langgestreckter Mensch, Cig., M., C., Valj. (Rad), LjZv.
21661. dȏłgež, m. = dolgin, Cig., Mik.
21662. dołgı̑n, m. langgestreckter Mensch.
21663. dołgljàt, -áta, adj. länglich, C., M.
21664. dołgobrȃdəc, -dca, m. der Langbart, Cig.
21665. dołgočásiti se, -čȃsim se, vb. impf. sich langweilen.
21666. dołgočȃsnik, m. der Langweilige, Cig.
21667. dołgočásovati, -ujem, vb. impf. Langweile haben, M., C.; Bi noč ti dolgočas'vala, Npes.-K.
21668. dołgodlȃkež, m. langhaariges Thier, Bas.
21669. dołgoglȃvəc, -vca, m. der Langkopf (dolichocephalus), Erj. (Som.).
21670. dołgohlȃčnik, m. der lange Hosen trägt: suhopet dolgohlačnik, Str.
21671. dołgojezı̑čnež, m. kdor ima dolg jezik, SlN.
21672. dołgokljȗnəc, -nca, m. dolgokljunci, Langschnäbler, Cig. (T.).
21673. dołgokràk, -kráka, m. (ptiči) dolgokraki, Stelzenvögel (grallatores), Cig. (T.).
21674. dołgokrı̑łəc, -łca, m. dolgokrilci, Langflügler (longipennes), Erj. (Ž.).
21675. dołgolȃsəc, -sca, m. der Langhaar, Jan., Mik.
21676. dołgolíčən, -čna, adj. mit langem Gesichte, Jarn.
21677. dołgolı̑čnik, m. dolgoličen človek, DSv.
21678. dołgonòs, -nǫ́sa, m. = dolgonosek, Pirc.
21679. dołgonòs, -nǫ́sa, adj. langnasig, Habd., Dict., Cig., Jan., Mik.
21680. dołgonǫ̑səc, -sca, m. = dolgonosek, Nov.
21681. dołgonǫ̑sək, -ska, m. der Rüsselkäfer (curculio), V.-Cig.; — rus.
21682. dołgonǫ̑žəc, -žca, m. der Langbein, Cig., Jan.
21683. dołgopèt, -pę́ta, adj. langbeinig: saj si mlad in dolgopet, Vrt.; bil je strašansko dolgopet, Zv.
21684. dołgopę̑təc, -tca, m. langbeiniger Mensch; vi, dolgopetec, ki ste suhi kakor raženj, Levst. (Zb. sp.).
21685. dołgopę̑tnik, m. der Langbein, Zora.
21686. dołgopȓstnik, m. der Langfinger, LjZv.
21687. dołgorę̑pəc, -pca, m. der Langschwanz, Jan., Cig. (T.).
21688. dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.- Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.- Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda- Erj. (Torb.).
21689. dołgorę̑pnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
21690. dołgorès, -rę́sa, adj. mit langen Grannen, SlN.- C.
21691. dołgorǫ́čən, -čna, adj. dolgoročna menica, langes Papier, Cig. (T.).
21692. dołgoròk, -rǫ́ka, m. der Langhand, Cig., Jan.
21693. dołgoròk, -rǫ́ka, adj. langhändig, langarmig, Cig.
21694. dołgorǫ̑žəc, -žca, m. hrošči dolgorožci, langhörnige Käfer, Cig. (T.).
21695. dołgosẹ̑nčnik, m. dolgosenčniki, die Langschattigen, Cig.
21696. dołgọ̑st, f. die Länge; hiša meri v (na) dolgost 10 metrov; d. reke, die Stromlänge, Cig. (T.); — o času: Dolgost življenja našega je kratka, Preš.; d. dne, die Tageslänge, Cig. (T.).
21697. dołgọ̑stən, -stna, adj. Längen-; dolgostna mera, das Längenmaß, Cig. (T.), Cel. (Ar.); dolgostno povečavanje, lineare Vergrößerung, Žnid.
21698. dołgosúknjast, adj. mit langem Rock, Cig.
21699. dołgosuknjáš, m. = dolgosuknjež, C.
21700. dołgosȗknjež, m. der Langrock, Cig., Jan., Zora.

   21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 22.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani