Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (21.348-21.447)

  1. dóbrọ, n. das Gut, pl. dobra, die Güter, Jan., Cig. (T.), C., nk.; (po nem.).
  2. dobročinı̑telj, m. der Wohlthäter, Prip.- Mik., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  3. dobrodẹ̑jəc, -jca, m. der Wohlthäter, Bes.
  4. dobrodẹ̑łəc, -łca, m. der Wohlthäter: Bog, največi d., Cv.
  5. dobrodẹ́łən, -łna, adj. wohlthätig, Mur., Cig., Jan.; za dobrodelne namene, zu wohlthätigen Zwecken, nk.
  6. dobrodẹ̑łnica, f. die Wohlthäterin, Mur., Jan.
  7. dobrodẹ̑łnik, m. kdor dobra dela zvršuje, Krelj; der Wohlthäter, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  8. dobrodẹ́łnost, f. die Wohlthätigkeit, Mur., Cig., Jan.; d. starega Tobije, Ravn.
  9. dobrodȏjnica, f. eine gut melkende Kuh, C.
  10. dobrodȏšlica, f. die Bewillkommung, Zora; bil je obed na dobrodošlico, v čast mojega prihoda, Jurč.; — der Willkommtrunk, der Willkommbecher, Jan.; dobrodošlico piti, zum Willkommen den Becher leeren: izpil sem dobrodošlico, katero mi je hišni gospodar prinesel na okrožniku s ključem od kleti, Jurč.
  11. dobrodȗšəc, -šca, m. gutmüthiger Mensch, Danj.- M.
  12. dobrodúšən, -šna, adj. gutmüthig, gemüthlich, Jan., Cig. (T.).
  13. dobrodúšnost, f. die Gutmüthigkeit, die Gemüthlichkeit, Jan., Cig. (T.).
  14. dobroglȃsnik, m. der Glücksbote, Cig.
  15. dobrohǫ́tən, -tna, adj. wohlwollend, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  16. dobrohǫ̑tnik, m. der Gönner, Cig., Jan.
  17. dobrohǫ́tnost, f. das Wohlwollen, die Wohlgewogenheit, Mur., Cig., Jan., nk.
  18. dobrojẹ̑dəc, -dca, m. der Schmauser, Cig., Jan.
  19. dobrojẹ̑dka, f. die Schmauserin, Cig.
  20. dobroklìc, -klíca, m. der Ruf: dobro! der Beifallsruf, nk.
  21. dobrolẹ́tovina, f. wolliger Schneeball (viburnum lantana), Cig., C., Bes., Dol.- Levst. (M.); — iz: dobrovitovina, Štrek. (LjZv.).
  22. dobrosrę̑čnik, m. das Glückskind, Mur., Cig.
  23. dobrọ̑st, f. die Güte, Mur.; — die Tugend, Jan.; žejo do resnice in do dobrosti je v nas dejal, Ravn.
  24. dobrostìv, -íva, adj. gütig, Habd.- Mik.
  25. dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
  26. dobrọ̑tina, f. = dobrovita, Rib.- M.
  27. dobrotívən, adj. = dobrotljiv, Mur., ogr.- M.
  28. dobrotı̑vnik, m. = dobrotnik, Mur.
  29. dobrọ̑tnik, m. der Wohlthäter.
  30. dobrọ̑tovati, -ujem, vb. impf. d. komu = dobrote deliti, Levst. (Zb. sp.).
  31. dobrọ́tovina, f. = dobrovitovina, Jan., Lašče- Levst. (M.).
  32. dobrovẹ́dən, -dna, adj. kundig: d. zdravnik, Slom.
  33. dobrovíta, f. wolliger Schneeball (viburnum lantana), Z., C., Polj., Erj. (Torb.).
  34. dobrovǫ́ljčək, * -čka, m. dem. dobrovoljec; — ein lustiger Bruder, Kr.
  35. dobrovǫ̑ljəc, -ljca, m. 1) der Gutwillige, Cig.; — 2) der Freiwillige, Mur., Cig., Jan., DZ.; — der Dilettant, Jan., Cig. (T.); — 3) lustiger Mensch, der Wohlleber, M., C., Polj., Tolm.- Štrek. (Let.).
  36. dobrovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) gutwillig, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan.; — bereitwillig: kdo je dobrovoljen sam od sebe svojo roko danes Gospodu napolniti? Dalm.; — 2) freiwillig, Meg., Mur., Cig., Jan.; dobrovoljni dar ("ofer"), Dalm.; — 3) gut gelaunt, fröhlich, lustig, Cig., Jan., Šol., M.; krčme, polne dobrovoljnih gostov, Erj. (Izb. sp.).
  37. dobrovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. impf. d. koga, jemanden erfreuen, ihm Vergnügen verschaffen, ogr.- C.; amüsieren, Cig. (T.); — d. se, sich unterhalten, guter Dinge sein, Bas.; najlepše sta se dobrovoljila, če sta bila sama, LjZv.
  38. dobrovǫ̑ljka, f. 1) die Gutwillige; prim. dobrovoljec 1); — 2) die Freiwillige, Cig.; — 3) lustiges Weib, M., Z., LjZv.; — 4) das Freudenlied, C.
  39. dobrovǫ́ljnost, f. 1) die Gutwilligkeit, Guts., Mur., Cig.; — 2) die Freiwilligkeit, Mur., Cig., Jan.; — 3) der Frohsinn, die Lustigkeit, Cig., Jan., M.
  40. dobrovǫ̑ljstvo, n. 1) die Gutmüthigkeit, M.; — 2) der Dilettantismus, Cig. (T.).
  41. dobrožéljən, -ljna, adj. wohlwollend, Mur.
  42. dobrožı̑vəc, -vca, m. der Bonvivant, Cig., Jan.
  43. dǫ́bršən, -šna, adj. ziemlich gut: druščine res nisem imel posebne, še dobršne ne, Jurč.; dušo si dobršno privezati, Jurč.; — ziemlich groß; d. kos svilnatega krila, LjZv.; dobršno število mlinskih koles, Zv.; zna se mu z dobršnim pridom ustavljati, Erj. (Izb. sp.).
  44. dobrúsiti, -im, vb. impf. das Schleifen beenden.
  45. docẹ̑łba, f. = integracija, die Integration ( math.), Cig. (T.).
  46. docẹ́łən, -łna, adj. 1) gänzlich, Šol.; — 2) Integral-, integrabel ( math.), Cig. (T.).
  47. docẹ́liti, -im, vb. pf. integrieren ( math.), Cig. (T.).
  48. docẹ́łnost, f. die Integrabilität ( math.), Cig. (T.).
  49. docēnt, m. visokih šol učitelj, der Docent; privatni d., der Privatdocent.
  50. docepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) trampelnd gelangen; — 2) austrampeln, Cig.
  51. dọ́cniti, dọ̑cnem, vb. pf., C., Z., pogl. ducniti.
  52. docvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. ausblühen, Cig.
  53. docvẹ́tati, -am, vb. impf. ad docvesti, = docvitati: Vidim že —, Da lepota vam docveta, Vod. (Pes.).
  54. docvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = docvesti: ali bodo lepe tuje cvetlice docvetele? Erj. (Izb. sp.).
  55. docvítati, -am, vb. impf. ad docvesti; im Ausblühen begriffen sein, Cig.
  56. dočákati, -čȃkam, vb. pf. den Zweck des Wartens erreichen: tako dolgo sem čakal, da sem ga dočakal, ich wartete so lange, bis er kam; — erleben: kaj sem dočakal na svoje stare dni! visoke starosti dočakati; — dočakati se česa, erleben, Raič ( Let.).
  57. dočakávati, -am, vb. impf. = dočakovati, Habd.
  58. dočakováti, -ȗjem, vb. impf. ad dočakati; d. koga, česa (kaj), erwarten, erharren, in der Erwartung sein, Cig., Jan.
  59. dočítati, -am, vb. pf. das Lesen beenden, zuende lesen, Z., nk.
  60. dočŕtati, -čȓtam, vb. pf. črtanje dogotoviti, Cig.
  61. dočútən, -tna, adj. wahrnehmbar, Cig. (T.).
  62. dočúvati, -am, vb. pf. mit dem Hüten fertig werden, Cig.
  63. dòd, dǫ́da, m. der Knopf, C.
  64. dodàj, -dája, m. = dodatek, Valj. (Rad).
  65. dodȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad dodati; hinzufügen.
  66. dodȃjək, -jka, m. = dodatek, C.
  67. dodȃtək, -tka, m. die Zugabe, der Zusatz; der Nachtrag, der Anhang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  68. dodátən, -tna, adj. Ergänzungs-, Additional-, Nachtrags-, Cig.; dodatni dogovor, die Additionalconvention, Cig.; dodatno vprašanje, eine Zusatzfrage, nk.; dodatna določila, Nachtragsbestimmungen, DZ.; dodatni kredit, der Nachtragscredit, DZ.; — nachträglich, Jan., Cig. (T.); dodatno k razglasu, im Nachhange zur Kundmachung, DZ.
  69. dodáti, -dám, vb. pf. dazugeben; dodati, kar manka; (nachträglich) hinzufügen.
  70. dodávanje, n. = dodajanje, Mur.
  71. dodávati, -am, vb. impf. = dodajati, Mur.
  72. dodȃvək, -vka, m. = dodatek, Habd., Cig., Jan.
  73. dodẹjáti, dodẹ́nem, vb. pf. 1) hinzufügen, dazu thun; — 2) d. komu, jemandem lästig werden, Dol.- Cig., Cig. (T.), C.; prim. hs. dodijati; ( vb. impf. ne dodenete nedolžni živali, ali pa niste do nikogar trdi? Ravn.); — 3) d. se česa, etwas berühren, C.; — 4) d. si, = prizadeti si: toliko se ( nam. si) je dodejal podložnim veselja napraviti, Ravn.; — prim. dodeti.
  74. dodekādika, f. das Zwölferzahlensystem, die Dodekadik ( math.), Cig. (T.).
  75. dodekaēdər, -dra, m. das Dodekaeder, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. dvanajsterec.
  76. dodekagōn, m. das Zwölfeck, das Dodekagon, Cig. (T.).
  77. dodẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. mit der Arbeit fertig werden; dodelali smo za danes; fertig machen: vse je bilo dodelano, alles war fertig.
  78. dodẹlávati, -am, vb. impf. ad dodelati; in der Vollendung einer Arbeit begriffen sein, die letzte Hand an ein Werk legen.
  79. dodẹlíti, -ím, vb. pf. 1) mit dem Theilen fertig werden; — 2) (po nem.) zutheilen, zukommen lassen, verleihen: d. komu kaj, Guts., Cig., Jan., M. (in pos. v cerkvenih knjigah).
  80. dodẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad dodeliti; — einräumen, verleihen: d. pravice, DZ.
  81. dodẹlovȃnje, n. das Fertigmachen.
  82. dodẹlováti, -ȗjem, vb. impf. = dodelavati.
  83. dodẹ́rjati, -am, vb. pf., pogl. dodirjati, Jsvkr.
  84. dodẹ́ti, -dẹ̑m, -dẹ̑jem, vb. pf. 1) = dodejati 1); — 2) anthun: nedolžnemu človeku kaj žalega dodeti, Ravn.
  85. dodẹ́vati, -am, vb. impf. ad dodejati, dodeti; 1) zulegen, dazuthun; — 2) d. komu, jemandem lästig sein, Vrt.; (— po nem. "zusetzen": dodeval je Jezusu z njim iti, Ravn.).
  86. dodẹ̑vək, -vka, m. der Zusatz, C., Z.
  87. dodírjati, -am, vb. pf. rennend gelangen: d. do —; rennend erreichen: d. koga.
  88. dodíšati, -ím, vb. pf. do nas je dodišalo, der Geruch drang bis zu uns.
  89. dodivjáti, -ȃm, vb. pf. auswüthen, Cig.
  90. dodojíti, -ím, vb. pf. aufhören zu säugen, Cig.
  91. dodŕčati, -ím, vb. pf. glitschend gelangen; — glitschend erreichen: d. koga.
  92. dodrdráti, -ȃm, vb. pf. mit rasselndem Wagen gelangen, erreichen.
  93. 1. dǫ́ga, f. 1) die Daube, das Böttcherscheit; — 2) der Regenbogen: zarna d., Vrt.; (duga, Habd.- Mik.).
  94. 2. dōga, f. die Dogge (canis mastivus), Cig., Erj. (Ž.).
  95. dogȃjati se, -am se, vb. impf. ad dogoditi se; zu geschehen pflegen.
  96. dogȃnjati, -am, vb. impf. ad dognati; zuende zu bringen suchen, Mur.; delo z uspehom d., Zora.
  97. dǫ̑gar, -rja, m. der Daubenhacker, C.; hrvaški zidarji, dogarji in tesarji, Slovan.
  98. dogȃrati, -am, vb. impf. zuende brennen, Habd.- Mik., C.
  99. dogasíti, -ím, vb. pf. mit dem Löschen fertig werden.
  100. dogáziti, -gȃzim, vb. pf. watend gelangen, erreichen.

   20.848 20.948 21.048 21.148 21.248 21.348 21.448 21.548 21.648 21.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA