Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (21.301-21.400)

  1. dóbica, f. dem. doba, Let.
  2. dobìč, -íča, m. dem. dob, Jarn.
  3. dobíča, f. die Beute, Mur., Mik. (V. Gr. II. 172.).
  4. dobíčək, -čka, m. der Gewinn, der Profit; čisti d., der Reingewinn; za sramotnega dobička voljo, Dalm.; na dobičku biti, profitieren, im Vortheil sein; kakšen d. imaš od tega? was für einen Gewinn hast du davon? prvi dobiček ne gre v mošnjiček, (ali: gre pod kotliček), Npreg.- DSv.
  5. dobı̑čkar, -rja, m. der Gewinnsüchtige, der Speculant, Z., Cig.; posvariti dobičkarja, Navr. (Kop. sp.).
  6. dobičkáriti, -ȃrim, vb. impf. Gewinn suchen, gewinnsüchtig handeln, Cig., Zora.
  7. dobı̑t, f. der Gewinn, Meg.- Mik., Jan.
  8. dobı̑tək, -tka, m. 1) = dobiček, Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik., Trub.; želeti nepoštenega dobitka, Dalm.; za svojega dobitka in užitka voljo, Krelj; — 2) der Gewinst: vsi teko, ali le eden sam dobitek vzame, Dalm.; prvi, drugi dobitek (pri tekmanju, srečkanju i. t. d.), nk.; tudi: dobítək.
  9. dobı̑təv, -tve, f. die Erlangung, die Gewinnung, Cig., Jan.; Samuelova daritev in boja d., Ravn.; — der Gewinn, Mur., Cig.
  10. dobíti, -bǫ̑m, (-bǫ̑dem), -bím, vb. pf. bekommen; nikjer denarja ne morem d., ich kann nirgends ein Geld auftreiben; d. komu kaj, jemandem etwas verschaffen; službo d., einen Dienst bekommen; za ženo d., zur Frau bekommen; dobodi si modrega moža, Dalm.- C.; imam d., mein Guthaben beträgt; — gewinnen: jaz sem dobil, vi ste izgubili (pri igri); pravdo, stavo, bitvo d.; — v pest d., in seine Gewalt bekommen; deželo, trdnjavo d., erobern, C.; (mesto je dobito, Dalm.- C.); noč me je dobila, die Nacht hat mich überrascht, C.; — antreffen: dobiti koga doma; ni bilo dobiti zdravnika; — dobiti po glavi, einen Schlag aufs Haupt bekommen; česar je iskal, je dobil; sich zuziehen: bolezen d.; dobil ga je v glavo, er hat sich ein Räuschchen angetrunken; — dlako, lase, zobe d.
  11. dobítje, n. das Bekommen, Cig.
  12. dobı̑tnik, m. der Gewinner, der Sieger, Cig.
  13. dobívanje, n. das Bekommen; die Gewinnung: d. rude, der Abbau, Cig. (T.); d. vode, der Wasserbezug, Cig.; d. blaga, der Warenbezug, Cig.; — das Gewinnen.
  14. dobívati, -am, vb. impf. ad dobiti; bekommen; tukaj se dobiva, hier ist zu haben; — blago dobivati, die Ware beziehen; — gewinnen: danes dobivam pri igri; siegen, C.; — konj nove zobe dobiva, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; dobiva že ledene oči, die Augen fangen ihm an zu brechen, Cig.
  15. dobı̑vəc, -vca, m. der Erlanger: veliko prosnikov malo dobivcev, Z.; — der Gewinner, Cig., Jan., C.; — der Sieger, Cig.
  16. doblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. mit dem Schwatzen zuende kommen, ausschwatzen, Cig.
  17. dobljénje, n. das Bekommen, die Erlangung, Cig.
  18. dobǫ̑bnati, -am, vb. pf. das Trommeln beenden, austrommeln.
  19. dobojeváti, -ȗjem, vb. pf. einen Kampf auskämpfen: dobojeval je srečno, Navr. (Let.); = d. se, Cig.
  20. dǫ́bov, ** adj. eichen; človek, gladek kot dobova skorja, = grob, Met.
  21. dǫ́bovje, n. der Eichenwald, Mur., Cig., Jan.
  22. dóbra, f. zgodnja, sladka, debela, rumena hruška, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
  23. dobránati, -am, vb. pf. mit dem Eggen fertig werden, Cig.
  24. dobráti, -bérem, vb. pf. 1) die Weinlese beenden; Z.; dobrali smo, jvzhŠt.; — 2) zuende lesen, Cig.; — 3) zu dem Gesammelten das Fehlende hinzusammeln, Cig.
  25. dobrȃva, f. die Waldung, Mur., Met.; der Hain, Guts., Cig., Jan.; po vseh dobravah in na vseh planinah, Dalm.; nagrabijo si v bukovju listja — skrivaj, kajti dobrava ni njihova, LjZv.; Na robu sed'va Vrh dobrav, Vod. (Pes.).
  26. dobrȃvəc, -vca, m. der Bewohner eines waldigen Gebirges, Cig.
  27. dobrȃvən, -vna, adj. Wald-, Jarn., M.
  28. dobrȃvka, f. 1) die Bewohnerin eines waldigen Gebirges, Cig.; — 2) der Ackergünsel (ajuga chamaepitys), Medv. (Rok.).
  29. dǫ̑brc, (dobrəc), -brca, m. der Apfelbaum, der gute Früchte trägt, Valj. (Rad).
  30. dobŕci, m. pl. die Masern, V.-Cig., BlKr., jvzhŠt., Dol.
  31. dobŕčast, adj. = dobrčav, M.
  32. dobŕčav, adj. mit Masern behaftet, BlKr.
  33. dǫ́brčək, -čka, adj. ziemlich tüchtig, ziemlich groß: d. deček, Kras; dobrčko, ziemlich viel, Mik.; dal mi je dobrčko žita, Kras.
  34. dobrę́nčati, -ím, vb. pf. 1) summend gelangen; — 2) summen, Cig.
  35. dobrésti, -brédem, vb. pf. watend gelangen.
  36. dobrẹ́ti, -ím, vb. impf. wohl bekommen, behagen, Cig.; zrak mi tu dobri, Svet. (Rok.); kar komu dobri, Levst. (Zb. sp.).
  37. dȏbrež, m. neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
  38. dobrı̑čnik, m. gutmüthiger Mensch, Raič ( Let.), SlN.
  39. dobríhati, -am, vb. impf. begütigen, Cig., Jan.; — d. se s kom, mit jemandem sich befreunden, versöhnen, Cig., C.
  40. dobríka, f. der Schlingbaum (viburnum lantana), Št.- C.; = hudika, C. ( Vest. I. 5.).
  41. dobrikáč, m. der Schmeichler, nk.
  42. dobríkanje, n. das Schmeicheln, Jan., nk.
  43. dobríkati, -am, vb. impf. d. koga, begütigen, Cig., C.; — d. se, freundlich thun; d. se komu, jemandem schmeicheln, Cig., Jan., nk.
  44. dobríkav, adj. schmeichlerisch, Jan.; d. razgovor, Zora; d. človek, Vrt.; sladek dobrikav glas, Str.
  45. dobríkavəc, -vca, m. der Schmeichler, Jan., nk.
  46. dobrína, f. 1) die gute Qualität, Mur.; d. sena, DZ.; — die Güte, die Gutartigkeit, Cig.; — die Tugend, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Gut, Jan., C.; sezajmo po nebeških dobrinah, Cv.
  47. dobríti, -ím, vb. impf. = dobreti, Jan., Vrt.
  48. dóbrọ, n. das Gut, pl. dobra, die Güter, Jan., Cig. (T.), C., nk.; (po nem.).
  49. dobročinı̑telj, m. der Wohlthäter, Prip.- Mik., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  50. dobrodẹ̑jəc, -jca, m. der Wohlthäter, Bes.
  51. dobrodẹ̑łəc, -łca, m. der Wohlthäter: Bog, največi d., Cv.
  52. dobrodẹ́łən, -łna, adj. wohlthätig, Mur., Cig., Jan.; za dobrodelne namene, zu wohlthätigen Zwecken, nk.
  53. dobrodẹ̑łnica, f. die Wohlthäterin, Mur., Jan.
  54. dobrodẹ̑łnik, m. kdor dobra dela zvršuje, Krelj; der Wohlthäter, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  55. dobrodẹ́łnost, f. die Wohlthätigkeit, Mur., Cig., Jan.; d. starega Tobije, Ravn.
  56. dobrodȏjnica, f. eine gut melkende Kuh, C.
  57. dobrodȏšlica, f. die Bewillkommung, Zora; bil je obed na dobrodošlico, v čast mojega prihoda, Jurč.; — der Willkommtrunk, der Willkommbecher, Jan.; dobrodošlico piti, zum Willkommen den Becher leeren: izpil sem dobrodošlico, katero mi je hišni gospodar prinesel na okrožniku s ključem od kleti, Jurč.
  58. dobrodȗšəc, -šca, m. gutmüthiger Mensch, Danj.- M.
  59. dobrodúšən, -šna, adj. gutmüthig, gemüthlich, Jan., Cig. (T.).
  60. dobrodúšnost, f. die Gutmüthigkeit, die Gemüthlichkeit, Jan., Cig. (T.).
  61. dobroglȃsnik, m. der Glücksbote, Cig.
  62. dobrohǫ́tən, -tna, adj. wohlwollend, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  63. dobrohǫ̑tnik, m. der Gönner, Cig., Jan.
  64. dobrohǫ́tnost, f. das Wohlwollen, die Wohlgewogenheit, Mur., Cig., Jan., nk.
  65. dobrojẹ̑dəc, -dca, m. der Schmauser, Cig., Jan.
  66. dobrojẹ̑dka, f. die Schmauserin, Cig.
  67. dobroklìc, -klíca, m. der Ruf: dobro! der Beifallsruf, nk.
  68. dobrolẹ́tovina, f. wolliger Schneeball (viburnum lantana), Cig., C., Bes., Dol.- Levst. (M.); — iz: dobrovitovina, Štrek. (LjZv.).
  69. dobrosrę̑čnik, m. das Glückskind, Mur., Cig.
  70. dobrọ̑st, f. die Güte, Mur.; — die Tugend, Jan.; žejo do resnice in do dobrosti je v nas dejal, Ravn.
  71. dobrostìv, -íva, adj. gütig, Habd.- Mik.
  72. dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
  73. dobrọ̑tina, f. = dobrovita, Rib.- M.
  74. dobrotívən, adj. = dobrotljiv, Mur., ogr.- M.
  75. dobrotı̑vnik, m. = dobrotnik, Mur.
  76. dobrọ̑tnik, m. der Wohlthäter.
  77. dobrọ̑tovati, -ujem, vb. impf. d. komu = dobrote deliti, Levst. (Zb. sp.).
  78. dobrọ́tovina, f. = dobrovitovina, Jan., Lašče- Levst. (M.).
  79. dobrovẹ́dən, -dna, adj. kundig: d. zdravnik, Slom.
  80. dobrovíta, f. wolliger Schneeball (viburnum lantana), Z., C., Polj., Erj. (Torb.).
  81. dobrovǫ́ljčək, * -čka, m. dem. dobrovoljec; — ein lustiger Bruder, Kr.
  82. dobrovǫ̑ljəc, -ljca, m. 1) der Gutwillige, Cig.; — 2) der Freiwillige, Mur., Cig., Jan., DZ.; — der Dilettant, Jan., Cig. (T.); — 3) lustiger Mensch, der Wohlleber, M., C., Polj., Tolm.- Štrek. (Let.).
  83. dobrovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) gutwillig, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan.; — bereitwillig: kdo je dobrovoljen sam od sebe svojo roko danes Gospodu napolniti? Dalm.; — 2) freiwillig, Meg., Mur., Cig., Jan.; dobrovoljni dar ("ofer"), Dalm.; — 3) gut gelaunt, fröhlich, lustig, Cig., Jan., Šol., M.; krčme, polne dobrovoljnih gostov, Erj. (Izb. sp.).
  84. dobrovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. impf. d. koga, jemanden erfreuen, ihm Vergnügen verschaffen, ogr.- C.; amüsieren, Cig. (T.); — d. se, sich unterhalten, guter Dinge sein, Bas.; najlepše sta se dobrovoljila, če sta bila sama, LjZv.
  85. dobrovǫ̑ljka, f. 1) die Gutwillige; prim. dobrovoljec 1); — 2) die Freiwillige, Cig.; — 3) lustiges Weib, M., Z., LjZv.; — 4) das Freudenlied, C.
  86. dobrovǫ́ljnost, f. 1) die Gutwilligkeit, Guts., Mur., Cig.; — 2) die Freiwilligkeit, Mur., Cig., Jan.; — 3) der Frohsinn, die Lustigkeit, Cig., Jan., M.
  87. dobrovǫ̑ljstvo, n. 1) die Gutmüthigkeit, M.; — 2) der Dilettantismus, Cig. (T.).
  88. dobrožéljən, -ljna, adj. wohlwollend, Mur.
  89. dobrožı̑vəc, -vca, m. der Bonvivant, Cig., Jan.
  90. dǫ́bršən, -šna, adj. ziemlich gut: druščine res nisem imel posebne, še dobršne ne, Jurč.; dušo si dobršno privezati, Jurč.; — ziemlich groß; d. kos svilnatega krila, LjZv.; dobršno število mlinskih koles, Zv.; zna se mu z dobršnim pridom ustavljati, Erj. (Izb. sp.).
  91. dobrúsiti, -im, vb. impf. das Schleifen beenden.
  92. docẹ̑łba, f. = integracija, die Integration ( math.), Cig. (T.).
  93. docẹ́łən, -łna, adj. 1) gänzlich, Šol.; — 2) Integral-, integrabel ( math.), Cig. (T.).
  94. docẹ́liti, -im, vb. pf. integrieren ( math.), Cig. (T.).
  95. docẹ́łnost, f. die Integrabilität ( math.), Cig. (T.).
  96. docēnt, m. visokih šol učitelj, der Docent; privatni d., der Privatdocent.
  97. docepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) trampelnd gelangen; — 2) austrampeln, Cig.
  98. dọ́cniti, dọ̑cnem, vb. pf., C., Z., pogl. ducniti.
  99. docvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. ausblühen, Cig.
  100. docvẹ́tati, -am, vb. impf. ad docvesti, = docvitati: Vidim že —, Da lepota vam docveta, Vod. (Pes.).

   20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA