Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (21.148-21.247)

  1. dijakováti, -ȗjem, vb. impf. Student sein, Bas.
  2. dijȃštvọ, n. das Studententhum, die Studentenschaft, nk.
  3. dijávol, m. = hudič, Kr.
  4. díka, f. die Pracht, die Herrlichkeit, Z., Burg., Mik.; d. nebeška, die himmlische Glorie, Mur.; Salomon v svoji diki, C.; dika obladanja, der Triumph, C.; — die Zierde, der Ruhm, Cig., Jan., C., nk.
  5. diktātor, -rja, m. oblastnik z neomejeno oblastjo, der Dictator.
  6. dı̑la, f. das Brett, die Diele; — = lopar, V.-Cig.; — das Nudelbrett, Vod. (Izb. sp.); — pl. dile, der Dachboden: na dilah, auf dem Dachboden; prim. nem. Diele, bav. die dielen = der Dachboden, C.
  7. diletānt, m. kdor se iz veselja postransko s kako rečjo peča, der Dilettant.
  8. diletantováti, -ȗjem, vb. impf. Dilettant sein: vse preveč diletantujemo, Levst. (Zb. sp.).
  9. dı̑lica, f. dem. dila; das Brettchen.
  10. dı̑lj, adv. v dilj zvoni = v nedeljo k maši prvič "vabi", Št.- Erj. (Torb.); = na dilj zvoni, C.; — vse v dilj, vse v en dilj gre dež, ohne Unterbrechung, Lašče- Erj. (Torb.).
  11. dilūvij, m. naplavnina iz predčloveške dobe, das Diluvium, Cig. (T.).
  12. dināst, m. vladar, der Dynast.
  13. dínja, f. die Zuckermelone (cucumis melo).
  14. dínjica, f. dem. dinja.
  15. dínjišče, n. das Melonenbeet, Cig.
  16. diplár, -rja, m. = diplaš, Cig.
  17. dipláš, m. 1) der Sackpfeifer, Valj. (Rad).
  18. dı̑plati, -am, vb. impf. na diple gosti, Cig., C., BlKr.
  19. dı̑ple, -pəl, f. pl. die Sackpfeife, der Dudelsack, Cig., Jan.; — iz gr. διπλου̃ς, dvojen, Mik. (Et.).
  20. dı̑r, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče- Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.
  21. díra, f. die Getreidedarre, Dol.; — prim. 2. dera.
  22. dı̑rati, -am, vb. impf. ad dirniti; afficieren, reizen, C.; to me ne dira, das kümmert mich nicht, Z.; — hs.
  23. dı̑rək, -rka, m. das Traben, der Trab, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad); v d. jezditi, im Trab reiten, Jan.; das Rennen, Jan.; der Wettlauf, M.
  24. dirēktor, -rja, m. der Director; — prim. ravnatelj.
  25. direndàj, * -ája, m. der Wirrwarr, lustiges, lärmendes Treiben, die Hetze: to je bil d., kjer so pele Kurentove gosli, LjZv.; prim. bav. dirdendey, (diradey, dirdumdey, dilmedey), etwas Gemischtes (Zeug, Korn), Levst. (Rok.).
  26. dirindàj, -ája, m. = direndaj.
  27. dírja, f. der Trab, Mur.
  28. dirjáč, m. der Renner, nk.
  29. dírjanje, n. das Rennen; der Trab: v d. goniti, im Trab fahren, Levst. (Nauk).
  30. dirjástiti, -im, vb. impf. ungestüm rennen.
  31. dírjati, -am, vb. impf. 1) rennen; V šotorje dirja, dirja v skok, Turčine seka vse okrog, Npes.-K.; Pegam dirja jadrno, Npes.-K.; dirjaje, in vollem Laufe; — traben, Mur., Cig.; — 2) rennen lassen: Konjič pravi: Dirjaj mene, Npes.-K.
  32. dirjȃva, f. das Rennen, M.
  33. dírjavəc, -vca, m. der Renner, der Traber, Cig.
  34. dirjíhati, -am, vb. impf. rennen: prasič jo ubere črez njive in dirjiha, Jurč.
  35. dírniti, dı̑rnem, vb. pf. rühren, afficieren, nk.; — hs.
  36. dīsk, m. der Discus, die Wurfscheibe, Cig.
  37. diskānt, m. der Discant, Cig.; — prim. sopran.
  38. diskōnt, m. die Vergütung bei sofortiger Zahlung einer später fälligen Summe, der Discont, Cel. (Ar.).
  39. diskrazı̑ja, f. fehlerhafte Mischung der Körpersäfte, die Dyskrasie, Cig.
  40. distāncija, f. die Distanz, Cig. (T.); — prim. razdalja.
  41. dīstih, m. skupina dveh verzov, zlasti heksametra in pentametra, das Distichon, Cig. (T.).
  42. dı̑š, m. der Duft, Cig., Jan., ogr.- C.; roža ima nasladen diš, ogr.- Valj. (Rad).
  43. dišȃd, f. angenehme Gerüche, vzhŠt.- C.
  44. díšati, -ím, vb. impf. 1) einen Geruch von sich geben, riechen; lepo d.; d. po čem, nach etwas riechen; vino po sodu diši, der Wein hat einen Fassgeruch; dišeč, wohlriechend; — 2) schmecken, munden; nič mi ne diši (jesti), ich habe keinen Appetit; lačnemu tudi malo zabeljena jed diši, der Hunger ist die beste Würze, Cig.; — 3) = duhati, riechen: imaš nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, Dalm.; d. smrad peklenski, Jsvkr.
  45. dišȃva, f. der Wohlgeruch; — wohlriechender Stoff; — das Gewürz, Cig., Jan., M.; pl. dišave, Droguen, Cig.
  46. dišȃvar, -rja, m. der Parfumeur, Cig., Jan., C.; — der Gewürzhändler, Cig., Jan., Škrinj.
  47. dišavárnica, f. die Parfum-, Gewürz-, Drogueriewarenhandlung, Cig., DZ.
  48. dišȃvən, -vna, adj. wohlriechend, aromatisch, Mur., Cig.
  49. dišavína, f. die Parfumerieware, Jan.
  50. dišavı̑nar, -rja, m. der Parfumeur, Jan.
  51. díšȃvka, f. neko jabolko, Tolm.- Erj. (Torb.).
  52. dišę́čevina, f. der Riechstoff, Vrtov. (Vin.); das Gewürz, M.
  53. dišę̑činar, m. = dišavar, V.-Cig., Jan.
  54. dı̑šək, -ška, m. 1) der Geruchsinn, Mur.; pes po dišku najde gospodarja, Vrtov.; — 2) der Nebengeruch; vino ima dišek, M.; — 3) der Beigeschmack, Cig.
  55. díti, díjem, vb. impf. 1) wehen, Mik., Erj. (Torb.); sapa dije, C.; — 2) duften: cvetice dijejo, M.; — 3) leise athmen, Jarn., Mur., Cig.
  56. dīvan, m. der Divan: 1) turški vladni svet; — 2) turški blazinjak.
  57. dividēnd, m. der Dividend, delski d., der Theildividend, Cel. (Ar.); — prim. deljenec.
  58. dividēnda, f. vsakoletni delež dobička pri delniškem podjetju pripadajoč vsaki delnici, die Dividende.
  59. divı̑n, m. das Wollkraut, der Himmelbrand (verbascum thapsus), C., Medv. (Rok.), Goriš., Št., Kor.- Erj. (Torb.).
  60. divizijonár, -rja, m. der Divisionär, Jan.
  61. divīzor, -rja, m. der Divisor ( math.), Cig., Cel. (Ar.); — prim. delitelj.
  62. divjáča, f. 1) die Wilde, Mik.; — 2) der Holzapfel, Hal.- C.; — die Waldbirne, Z.; — 3) eine Art Beulengeschwulst an Gelenken, vzhŠt.- C.; — 4) = divjačina, Guts., nk.
  63. divjáčək, -čka, m. dem. divjak; der Wildfang, Zora.
  64. divjáčina, f. 1) ein wildes Thier, Dict.; huda d. je Jožefa razdrla, Dalm.; — coll. das Wild; d. prihaja na polje; — 2) das Wildfleisch, das Wildbret.
  65. divjáčiti, -ȃčim, vb. impf. wie ein Wilder sich benehmen, C., Z.; divjači sam črez sebe, er wüthet gegen sich selbst, Hip. (Orb.).
  66. divjáčnost, f. = divjaštvo, Mur., Cig.; ljudi divjačnost se uleže, Ravn.
  67. divják, m. 1) der Wilde; med divjaki živeti; — ein wild sich geberdender Mensch, der Wildfang; — 2) wildes Thier, Cig.; das Wildschwein, wilder Eber, Habd.- Mik., Cig., C.; — mali d., die kleine Holz- oder Hohltaube (columba oenas), Cig.; — 3) der Windhafer, der Flughafer, Cig.; — 4) wilder Baumstock, auf den ein Edelreis gepfropft wird, der Wildling.
  68. divjákovəc, -vca, m. die gemeine Gemswurz (doronicum pardalianches), Medv. (Rok.).
  69. divjálọ, n. furiöser Mensch, Cig.
  70. dívjast, adj. menschenscheu, Svet. (Rok.).
  71. divjáški, adj. einem Wilden angemessen, wild, rohgesittet; po divjaško se vesti.
  72. divjȃštvọ, n. die Wildheit, die Rohheit; v stare čase je bilo žolnirjem dovoljeno vsako divjaštvo in hudodelstvo, LjZv.
  73. divjáti, -ȃm, vb. impf. toben, wüthen, rasen; wild herum rennen; krava divja po travniku.
  74. divjȃvəc, -vca, m. der Wüther, der Raser, Cig.; wilder Mensch, Guts.
  75. divjȃzən, -zni, f. 1) coll. wilde Thiere, ogr.- Mik.; poljska d., kajk.- Valj. (Rad); — das Wildbret, C.; — 2) = divjost, Jan., SlN.
  76. dívji, adj. wild; divja zver; divja jeza; divje gledati; ves divji je danes, er wüthet heute; divje meso, wildes (schwammiges) Feisch, Cig.; — divji ključ, der Dietrich, Jan.; divji ogenj, das durch Reiben zweier Hölzer entstandene Feuer, das Reibfeuer, Cig., M.
  77. divjı̑nar, -rja, m. der Wildbrethändler, Cig.
  78. divjı̑nəc, -nca, m. wilder Mensch (o ciganu), Jurč.
  79. divjóta, f. die Wildnis, Mur., Cig.
  80. dı̑vnjak, m. der Thiergarten (?): Pustite ljubi oča me, Da v divnjak grem sprehajat se, Preš.; ( nam. divjinjak?).
  81. 2. díža, f. die weiche Bärenklau (acanthus mollis), Medv. (Rok.).
  82. díže, f. pl. die Menstruation, Pohl., Mik.; — prim. švab. "dieses" = Menstruation, C.
  83. dížinga, f. der Weiberfluss, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. diže.
  84. dlábiti, -im, vb. impf. greifen, Štrek.
  85. dlȃčəc, -čca, m. = vlakno, C., Z., Vrtov.
  86. dláčən, -čna, adj. haarig; Ezav je bil ves dlačen in kosmat, Ravn.; dlačni snutek, die Pohle, die Pohlkette (bei den Sammtwebern), V.-Cig.
  87. dláčica, f. dem. dlaka, das Härchen.
  88. dlȃčje, n. coll. Thierhaare, Mur., C.
  89. dlȃčnica, f. die Haarzelle, Erj. (Som.).
  90. dláka, * f. das (thierische) Haar; dlako cepiti, haarspalten; do dlake vse povedati, alles haarklein erzählen, ZgD.; ni za dlako udati se, Jurč.; — coll. das Haar; ozimna d., das Winterhaar, Jan.; dlako puščati, Haare verlieren; mišja d., der Flaum junger Vögel, Zv.; po žabje dlake poslati = in den April schicken, Cig.; — die Art: take dlake ljudje, Z., ZgD.; on je tudi tvoje dlake, Cig. *; — v kletvicah: pasja dlaka! = Hund!
  91. dlákast, adj. 1) haarig, behaart; — 2) haarförmig, Cig. (T.), Jan.
  92. dlakojẹ́dən, -dna, adj. haarfressend: d. mrčes, Zora.
  93. dlakovı̑t, adj. haarreich: d. rep, Let.; dlakovito mleko = polno dlak, Vrt.
  94. dlàn, -ı̑, f. die flache Hand, die Handfläche; — die Mittelhand, Erj. (Som.); dlan širok, eine Hand breit, Cig.
  95. dlážiti, -im, vb. impf. pflastern, Jan.; — češ.
  96. dlažı̑vọ, n. das Pflastermaterial, Jan.; — prim. dlažiti.
  97. dlečveníca, f. das Deichselloch am Joche, SlGradec- C.; — prim. dletviti.
  98. dlèsk, * dléska, m. 1) der Schnalzlaut; — 2) der Kernbeißer, der Kirschfink (fringilla coccothraustes); zeleni d., das Hirngrillerl, Levst. (Nauk); zelenkasti d., der Grünling, Levst. (Nauk).
  99. dlę́skáti, * -am, vb. impf. Schnalzlaute hervorbringen, schnalzen, (mit der Zunge, den Fingern); ploskal je z rokami, dleskal s prsti, Andr.; — mit der Hand, mit einer Ruthe schlagen, M.; — knacken, Z.
  100. dleskȃvəc, -vca, m. der gerne schnalzt, Cig.

   20.648 20.748 20.848 20.948 21.048 21.148 21.248 21.348 21.448 21.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA